1-3. a) So sikljovaja taro Izreki 13:20? b) Soske valjani mudro te birina amare amalen?

 DALI nekogaš dikhljan sar jekh bebe dikhela ple roditelen? Čak angleder te kerel lafi, ov upinela sa adava so dikhela hem so šunela. Sar so bajrola, počminela te kerel adava so kerena leskere roditelija bizo te ovel svesno bašo adava. Adaleske nane čudno so o vozrasna da šaj te počminen te razmislinen hem te postapinen sar o manuša kolencar so nakhena but vreme.

² Taro Izreki 13:20 sikljovaja: „Koj džala mudra manušencar, mudro ka ovel“. Akate e lafea „džala“ mislinela pe ko adava nekoj te odlučinel te nakhel vreme nekasaja. Adava značinela poviše nego samo te ove nekasaja. Jekh biblisko izučuvači vakerela kaj, te dža nekasaja značinela te mange nekas hem te osetine tut paše lea. Upri amende najviše vlijajnena o manuša kasaja so nakhaja but vreme, a posebno ako siem lencar paše.

³ Amare amalen šaj te ovel len šukar ili lošno vlijanie upri amende. Ko Izreki 13:20 ponadari  pišinela: „Kas isi buti okolencar so nane gogjaver, lošno ka nakhel“. Ki hebrejsko čhib, keda vakerela pe kaj isi amen buti nekasaja adava šaj te značinel kaj družinaja amen lea, ili siem lea amala (Izreki 22:24). O amala kola so mangena e Devle ka ohrabrinen amen te ačhova leske verna. Akana ka dikha save amala birinela o Devel. Adava ka pomožinel amenge amen da mudro te birina amare amalen.

4. a) Soske tani but bari čest te ova e Devleskere amala? b) Soske o Jehova vikingja e Avraame „mo amal“?

⁴ O Jehova, o najbaro Vladeteli ki celo vselena, dela amen prilika te ova leskere amala. Akaja tani but bari čest. O Jehova šukar birinela koj ka oven leskere amala. Ov birinela okolen soj leske verna hem so mangena le. Razmislin bašo Avraam. Ov sine spremno te kerel sa bašo Devel. O Avraam sekogaš sikavgja kaj tano verno hem poslušno e Jehovaske. Sine spremno čak te žrtvujnel ple čhave e Isako. Le sine le vera kaj „o Devel šaj te vazdel le čak taro mule“ (Evreite 11:17-19; 1. Mojseeva 22:1, 2, 9-13). O Avraam sine verno hem poslušno, hem adaleske o Jehova vikinela le sine „mo amal“ (Isaija 41:8; Jakov 2:21-23).

5. Sar dikhela o Jehova ko adala soj leske verna?

⁵ E Jehovaskere amalenge najvažno taro sa tano te oven leske verna hem adaleske ola tane skapocena anglo leskere jakhja. (Čitin 2. Samoilova 22:26.) Ola tane leske verna hem poslušna soske mangena le. I Biblija vakerela kaj o Devel „paše tano okolencar soj tane pravedna“, javere lafencar, okolencar soj leske poslušna (Izreki 3:32). O Jehova kaninela ple amalen  te oven leske gostija ko leskoro „šatori“. Ov kaninela len te služinen leske hem te molinen pe leske ko sekova vreme (Psalm 15:1-5).

6. Sar šaj te sikava kaj mangaja e Isuse?

⁶ O Isus vakergja: „Ako nekoj mangela man, ka ikerel mo lafi, hem mo Dad ka mangel le“ (Jovan 14:23). Znači te šaj te ova e Jehovaskere amala, amen isto agjaar valjani te manga e Isuse hem te kera adava so vakerela amenge ov. Na primer, amen šunaja e Isuse agjaar so propovedinaja o šukar haberi hem keraja učenikija (Matej 28:19, 20; Jovan 14:15, 21). Adaleske so mangaja e Isuse, amen trudinaja amen ko sa te dža „palo leskere čekorija“ (1. Petrovo 2:21). O Jehova tano bahtalo keda dikhela kaj daja amendar sa te dža palo leskere Čhaveskoro primer ko sa so vakeraja hem so keraja.

7. Soske tano važno amare amala te oven e Jehovaskere amala?

⁷ E Jehovaskere amala tane leske verna, poslušna hem mangena leskere Čhave. Dali amare amala tane e Jehovaskere da amala? Ako tle amala džana palo e Isuseskoro primer hem ako revno sikavena e javeren bašo e Devleskoro Carstvo, ola šaj te pomožinen tuke te ove pošukar manuš hem te ačhove verno e Jehovaske.

8. So svidžinela pe tuke ko amalipe maškar i Rut hem i Noemina?

⁸ Ki Biblija šaj te čitina bašo but amalipa, sar so sine o amalipe maškar i Rut hem lakiri sasuj i Noemina. Akala duj džuvlja avena sine taro različna phuvja hem kulture, hem i Noemina sine but pophuri tari Rut. Ama, ola ule but paše amalinka soske solduj džene mangena sine e Jehova. Keda i Noemina manglja te džal peske tari phuv Moav hem te iranel pe ko Izrael,  i Rut geli laja. Oj vakergja e Noeminake: „Tlo narodo ka ovel mlo narodo, hem tlo Devel ka ovel mlo Devel“ (Rut 1:14, 16). I Rut postapinela sine but šukar sprema i Noemina. Keda resle ko Izrael, i Rut vredno kerela sine buti te šaj te grižinel pe ple sasake, koja so sine lake but paše amalin. I Noemina mangela sine but ple bojra e Ruta, hem adaleske dela la sine šukar sovet. I Rut šunela la sine hem adaleske e soldujen sine len but bereketija (Rut 3:6).

9. So mukhlja tuke najbaro vpečatok bašo amalipe so sine maškar o David hem o Jonatan?

⁹ O David hem o Jonatan tane panda jekh primer bašo šukar amala kola so sine verna e Jehovaske. O Jonatan sine okolu 30 berša pophuro taro David hem ov valjani sine te ovel o sledno cari ko Izrael (1. Samoilova 17:33; 31:2; 2. Samoilova 5:4). Ama, keda šungja kaj o Jehova biringja e Davide te ovel cari, o Jonatan na sine leske ljubomorno hem na dikhela le sine sar protivniko. Namesto adava, o Jonatan kergja sa so šaj te poddržinel e Davide. Na primer, keda e Davideskoro životo sine ki opasnost, o Jonatan pomožingja leske te bajrarel pli doverba ko Jehova. Čak rizikujngja plo životo e Davideske (1. Samoilova 23:16, 17). O David da sine leske verno amal. Ov vetingja e Jonataneske kaj ka grižinel pe leskere familijake hem ikergja pe ko adava čak palo e Jonataneskoro meribe (1. Samoilova 18:1; 20:15-17, 30-34; 2. Samoilova 9:1-7).

10. So sikljovea bašo amalipe taro primer e trine evreengoro?

¹⁰ O Sedrah, o Misah hem o Avdenago, trin terne Evreija, sine amala kola so sine ingarde ko Vavilon panda keda sine čhave. Adaleske so sine dur taro ple  familie, ola pomožinena sine jekh jekheske te ačhoven verna e Jehovaske. Pokasno, keda barile, lengiri vera sine ispitimi keda o cari o Navuhodonosor zapovedingja lenge te pokloninen pe anglo jekh zlatno kipi. O Sedrah, o Misah hem o Avdenago odbingje te pokloninen pe hem vakergje e careske: „Nane te služina tle devlenge hem nane te poklonina amen e zlatno kipeske so kergjan le“. Keda lengiri vera sine ko ispit, akala trin amala ačhile verna pumare Devleske (Daniel 1:1-17; 3:12, 16-28).

11. Sar o Pavle hem o Timotej ule šukar amala?

¹¹ Keda o apostol Pavle prvo puti zapoznajngja e terne Timotee, ov šaj sine te dikhel kaj o Timotej mangela e Jehova hem kaj čače grižinela pe bašo sobranie. Adaleske o Pavle sikavgja e Timotee sar te pomožinel e phralenge hem e phenjenge ko različna thana (Dela 16:1-8; 17:10-14). O Timotej doborom but trudinela pe sine, so o Pavle baši leste vakergja: „Sine robo mancar te širinel o šukar haberi“. O Pavle džanlja kaj o Timotej čače grižinela pe sine e phralenge hem e phenjenge. Džikote zaedno trudinena pe sine te služinen e Jehovaske, o Pavle hem o Timotej ule šukar amala (Filipjanite 2:20-22; 1. Korinkjanite 4:17).

12-13. a) Soske valjani čak ko sobranie te pazina kaste ka birina te oven amare paše amala? b) Soske o Pavle dengja o predupreduvanje soj tano pišimo ko 1. Korinkjanite 15:33?

¹² Ko sobranie, šaj but te sikljova taro amare phralja hem phenja hem te pomožina amenge jekh jekhea te ačhova verna. (Čitin Rimjanite 1:11, 12.) Ama, čak ko sobranie valjani te pazina kaste ka birina te oven  amare paše amala. Soske? Adaleske so valjani vreme jekh manuš te ovel paše amal e Jehovaja, isto sar so valjani vreme jekh plodi te ovel zrelo. Ko sobranie isi različna phralja hem phenja kola so avena taro različna kulture. Osven adava, nesave tane neve ko sobranie, a javera služinena e Jehovaske beršencar. Adaleske valjani te ova strpliva jekh jekhea hem te sikava mangipe, hem sekogaš mudro te birina amare amalen (Rimjanite 14:1; 15:1; Evreite 5:12 — 6:3).

¹³ Ponekogaš ko sobranie šaj te pojavinel pe nesavo seriozno problemi. Tegani valjani posebno te pazina.  Šaj nesavo phral ili phen kerela nesave bukja baši kola so i Biblija vakerela kaj tane pogrešna. A nesave šaj stalno žalinena pe bašo nešto hem adalea šaj te keren šteta ko sobranie. Akava na valjani te iznenadinel amen, soske ko prvo veko da ko sobranie ponekogaš sine asavke problemija. Adaleske o Pavle predupredingja adale hristijanen keda vakergja lenge: „Ma hovaven korkori tumen. O lošno društvo ruminela o šukar navike“ (1. Korinkjanite 15:12, 33). Isto agjaar, o Pavle predupredingja e Timotee te pazinel kole manušen birinela te oven leskere amala. A adava važinela amenge da avdive. (Čitin 2. Timotej 2:20-22.)

14. Sar šaj amare amala te vlijajnen ko amaro amalipe e Jehovaja?

¹⁴ Amen mora te arakha amaro amalipe e Jehovaja. Adava tano i najvredno buti so isi amen. Adaleske pazinaja te na ova paše amala nekasaja so šaj te tiknjaren amari vera hem te ruminen amaro amalipe e Jehovaja. Razmislin bašo akava primer. Ako topinea sungjeri ko šut, sigurno nane te očekujne te ovel pherdo pani. Slično agjaar, ako isi amen amala kola so kerena pogrešna bukja, našti te očekujna te ovel amenge lokho te postapina ispravno. Akava sikavela amenge kaj valjani šukar te pazina kas birinaja te oven amare paše amala (1. Korinkjanite 5:6; 2. Solunjanite 3:6, 7, 14).

15. Sar šaj te oven tut šukar amala ko sobranie?

¹⁵ Ko sobranie šaj te arakhe manušen kola so čače mangena e Jehova. Ola šaj te oven tle paše amala (Psalm 133:1). Ma rode amala samo maškar o manuša kola so isi len tle berša, ili kola so isi len isto poteklo hem kultura sar tli. Ma bistre kaj o Jonatan  sine but pophuro taro David, a i Rut sine but poterni tari Noemina. Amen mangaja te šuna o biblisko sovet: „Širinen tumare vile“. (2. Korinkjanite 6:13; čitin 1. Petrovo 2:17.) Osven adava, kobor ovaja poslična sar o Jehova doborom poviše o javera ka mangen te oven amencar amala.

16-17. Ako nekoj ko sobranie razočaringja amen, so na valjani te kera?

¹⁶ Ki sekoja familija isi različna karakterija, sekoj različno razmislinela hem ko različno način kerela o bukja. Akava važinela ko sobranie da. Akala razlike kerena amaro životo te ovel pointeresno, hem šaj but te sikljova jekh jekhestar. Ama, adava so siem različna, šaj te kerel pogrešno te haljova amare phralen hem phenjen, ili te nervirinen amen. Ponekogaš šaj čak te osetina amen povredime (Izreki 12:18).

¹⁷ Dali valjani te mukha asavke problemija te obeshrabrinen amen ili te ciden amen taro sobranie? Na. Čak ako nekoj razočarinela amen ko nesavo način, nane te cida amen taro sobranie. O Jehova nane adava so razočaringja amen. Ov dengja amen o životo hem sa o javera bukja. Ov zaslužinela te manga le hem te ova leske verna (Otkrovenie 4:11). O sobranie tano poklon taro Devel kova so pomožinela amenge te bajrara amari vera (Evreite 13:17). Nikogaš na mangaja te odbina adava poklon samo adaleske so nekoj razočaringja amen. (Čitin Psalm 119:165.)

18. a) So ka pomožinel amen te nakha šukar e phralencar hem e phenjencar? b) Soske valjani te prostina e javerenge?

¹⁸ Amen mangaja amare phralen hem phenjen hem mangaja  te ova šukar lencar. O Jehova na očekujnela taro nijekh manuš te ovel sovršeno, adaleske na valjani ni amen te očekujna adava (Izreki 17:9; 1. Petrovo 4:8). Sarine keraja greške, ama o mangipe ka pomožinel amenge spremno te prostina (Kološanite 3:13). O mangipe ka sprečinel amen taro jekh tikno nedorazbiranje te kera baro problemi. Točno tano kaj, keda nekoj ka povredinel amen, našti lokhe te bistra adava. Lokheste šaj te nervirina amen hem te ikera holi. Agjaar samo ka ova razočarime hem nane te ova bahtale. Tari javer strana, keda prostinaja okolenge so povredingje amen ka ovel amen andruno mir, jekhipe ko sobranie, a soj najvažno, ka ova paše amala e Jehovaja (Matej 6:14, 15; Luka 17:3, 4; Rimjanite 14:19).

19. Keda valjani te čhinava te družina amen nekasaja taro sobranie?

¹⁹ Ki jekh familija kote so isi mangipe, sekas isi le plo delo te šaj te kerel e javeren bahtale. Ama zamislin tuke kaj jekh lendar počminela te buninel pe. Sekova puti o javera tari familija trudinena pe te pomožinel leske, ama ov na mangela. Ov šaj ka odlučinel te džal peske taro kher, ili o poglavari ki familija šaj ka vakerel leske te džal peske. Nešto slično šaj te slučinel pe ko sobranie. Šaj nekoj uporno kerela nesavi buti koja o Jehova na mangela la hem adalea kerela šteta ko sobranie. Ov odbinela te pomožinel pe leske hem sikavela ple postapkencar kaj na mangela više te ovel delo taro sobranie. Šaj korkori ka odlučinel te mukhel o sobranie, ili šaj ka valjani te ovel isklučimo. Ako slučinela pe  akava, i Biblija jasno vakerela kaj valjani te čhinava te družina amen asavkea. (Čitin 1. Korinkjanite 5:11-13; 2. Jovanovo 9-11.) Akava šaj but te ovel pharo ako kerela pe lafi amare amaleske ili nekaske tari amari familija. Ama ki asavki situacija, považno valjani te ovel amenge te ačhova verna e Jehovaske nego e javerenge. (Dikh i 8 fusnota.)

20-21. a) Soske e isklučibaja sikavela pe mangipe? b) Soske tano važno mudro te birina amare amalen?

²⁰ O Jehova taro mangipe rodela te oven isklučime taro sobranie adala so kerena grevo hem na kainena pe. Ko asavko način ikerela pe o sobranie čisto taro okola so na poštujnena e Jehovaskere merilija (1. Korinkjanite 5:7; Evreite 12:15, 16). Osven adava, keda postapinaja e isklučimencar agjaar sar so rodela o Jehova amendar, sikavaja mangipe sprema o Jehova, sprema leskoro sveto anav hem sprema leskere uče merilija (1. Petrovo 1:15, 16). Isto agjaar, e isklučibaja sikavela pe mangipe sprema o manuš so grešingja hem so nane više delo taro sobranie. Samo ko asavko način šaj te pomožinel pe leske te haljol kaj adava so kergja sine pogrešno hem šaj te pottikninel le te meninel pe. But džene taro adala so sine isklučime, pokasno irangje pe ko Jehova hem palem sine mangipaja primime ko sobranie (Evreite 12:11).

²¹ Amare amalen isi len baro vlijanie upri amende — ili pozitivno ili negativno. Adaleske tano but važno te pazina keda birinaja amenge amala. Ako mangaja okolen so mangena e Jehova, ka ova maškar o manuša kola so ka pomožinen amenge te ačhova leske verna zasekogaš.