1-2. a) Savo skapoceno poklon dengja amen o Jehova? b) So dengja amen o Jehova te šaj te živina ko najšukar način?

 O JEHOVA dengja sekaske amendar jekh but šužo poklon — o životo (1. Mojseeva 1:27). Ov mangela te živina ko najšukar način. Adaleske dengja amenge načelija kola so pomožinena amenge te ana šukar odluke. Valjani te koristina akala načelija te šaj te razlikujna „o ispravno hem o pogrešno“ (Evreite 5:14). Keda keraja adava, dozvolinaja e Jehovaske te sikavel amen ispravno te razmislina. Džikote ikeraja amen ko e Devleskere načelija hem dikhaja sar ola kerena amaro životo pošukar, haljovaja kobor tane skapocena.

² O životo šaj te ovel but komplicirano. But puti pojavinena pe situacie kolenge so nane konkretno zakoni ki Biblija. Na primer, šaj ka valjani te ana odluke bašo nesave medicinska tretmanija kote so koristinela pe rat. Sar šaj te ana odluke kola so ka keren e Jehova bahtalo? Ki Biblija isi načelija kola so sikavena amenge sar dikhela o Jehova ko životo hem ko rat. Ako haljovaja akala načelija, ka šaj te ana mudra odluke hem te ovel amen čisto sovest (Izreki 2:6-11). Akana te dikha nesave taro adala načelija.

3-4. a) Kotar džanaja sar dikhela o Devel ko rat? b) So pretstavinela o rat?

³ I Biblija sikavela amen kaj o rat tano sveto soske pretstavinela o životo, a o životo tano skapoceno e Jehovaske. Otkeda o Kain mudargja ple phrale, o Jehova vakergja leske: „Tle phraleskoro rat tari phuv vikinela dži ki mande baši pravda“ (1. Mojseeva 4:10). E Aveleskoro rat pretstavinela sine leskoro životo. Keda o Kain mudargja e Avele, ov lelja leskoro životo.

⁴ Palo Potop ko e Noeskoro vreme, o Devel vakergja e manušenge kaj šaj te han mas. Ama dengja len jasno zapoved: „Na smejnena te han mas leskere ratea, soske o rat tano o životo!“ (1. Mojseeva 9:4). Akaja zapoved važinela sa e manušenge so avena taro Noe, kote so siem vklučime amen da. Jasno tano kaj e Jehovaske o rat pretstavinela o životo. Amen da agjaar valjani te dikha ko rat (Psalm 36:9).

5-6. Sar e Mojseeskoro zakoni sikavela sine sar o Jehova dikhela ko životo hem ko rat?

⁵ Ko Zakoni so o Jehova dengja e Mojseeske, vakergja: „Ako nekoj... hala bilo savo rat, ka iranav man protiv adava manuš so ka hal rat, ka mudarav le hem agjaar ka cidav le taro leskoro narodo. Soske, o životo ko telo tano ko rat“ (3. Mojseeva 17:10, 11).

⁶ E Mojseeskoro zakoni vakerela kaj keda nekoj ka mudarel sine jekhe životno hajbaske, valjani sine te mukhel te thavdel leskoro rat ki phuv. Akava sikavela sine kaj o životo akale životnoskoro sine sveto hem kaj pripadinela e Stvoriteleske, e Jehovaske (5. Mojseeva 12:16; Ezekiel 18:4). Ama o Jehova na očekujngja taro Izraelcija te cedinen sekoja kapka rat taro životno.  Sa džikote kerena sine sa so šaj te cedinel pe o rat, ola šaj sine te han o mas hem te ovel len čisto sovest. Adalea so sikavena sine poštovanje sprema o rat taro adava životno, ola sikavena sine poštovanje sprema o Jehova kova so dela o životo. Sprema o Zakoni, isto agjaar o Izraelcija mora sine te den životne sar žrtve te šaj te učharen ple grevija. (Dikh i 19 hem i 20 fusnota.)

7. Sar o David sikavgja kaj ceninela o rat?

⁷ Kobor tano skapoceno o rat, šaj te dikhel pe tari jekh situacija keda o David boringja pe e Filisteencar. E Davideskere manuša dikhle kaj ov sine but žedno, adaleske khuvgje ki neprijatelsko teritorija hem rizikujngje pumaro životo te šaj te anen leske pani. Ama keda angje leske o pani, o David na manglja te piel hem „čhorgja le anglo Jehova“. O David vakergja: „Nikogaš na bi kerava asavko nešto, Jehova! Zarem te pijav o rat akale manušengoro so čhivgje ki opasnost plo životo?“ O David halilo kobor skapoceno tano o životo hem o rat e Devleske (2. Samoilova 23:15-17).

8-9. Savo stavi bašo rat valjani te ovel e hristijanen avdive?

⁸ Palo e Isuseskoro meribe, e Devleskere sluge na sine poviše telo e Mojseeskoro zakoni. Ama, o Jehova rodela sine taro hristijanja panda te ikeren nesave delija taro adava Zakoni. Iako poviše na valjani sine te den životinska žrtve, ola valjani sine ponadari da te vozdržinen pe taro rat. Akava sine isto doborom važno kobor so sine važno te na keren nemoral hem idolopoklonstvo (Dela 15:28, 29).

⁹ Slično tano avdive da. Sar hristijanja, amen džanaja kaj o životo avela taro Jehova hem kaj o životo taro sa soj dživdo pripadinela leske. Isto agjaar, džanaja kaj o  rat tano sveto hem pretstavinela o životo. Adaleske, sekogaš keda valjani te ana odluke bašo adava dali ka prifatina nesavo medicinsko tretmani kote so koristinela pe rat, laja ko predvid o bibliska načelija.

10-11. a) Savo stavi isi e Jehovaskere svedokon keda kerela pe lafi te priminel pe transfuzija taro celo rat ili taro leskere štar glavna sostojke? b) Save odluke mora te anel lično sekova hristijani?

¹⁰ Amen sar e Jehovaskere svedokija, haljovaja kaj o izraz „te vozdržina amen taro rat“ na značinela samo te na ha ili te na pija rat. Adava značinela te na primina rat preku transfuzija, te na da rat hem te na skladirina amaro rat te šaj pokasno te koristina le preku transfuzija amenge lično. Isto agjaar, adava značinela te na primina nijekh taro e rateskere štar glavna sostojke: lole kletke, parne kletke, pločke hem plazma.

¹¹ Taro akala štar glavna sostojke e rateskere šaj te ikalen pe potikne sostojke kola so vikinena pe rateskere frakcie. Sekova hristijani mora korkori te odlučinel dali ka prifatinel ili ka odbinel nesave taro akala frakcie. Isto akava važinela bašo medicinska postapke kote so koristinela pe e pacienteskoro rat. Sekoj mora te odlučinel sar ka koristinel pe leskoro rat džikote trajnela nesavi operacija, nesavi terapija ili nesavo medicinsko ispituvanje. (Dikh i 21 fusnota.)

12. a) Soske e Jehovaske tane važna amare odluke bašo bukja soj mukhle ki amari sovest? b) Sar šaj te ana mudra odluke keda kerela pe lafi bašo nesave medicinska tretmanja?

¹² Dali e Jehovaske tane važna amare odluke bašo bukja soj mukhle ki amari sovest? Oja. Soske? Adaleske so amare odluke sikavena so čače isi amen ko vilo,  a e Jehovaske tano but važno sar razmislinaja hem kola tane amare motivija. (Čitin Izreki 17:3; 24:12.) Adaleske, keda valjani te ana odluka bašo nesavo medicinsko tretmani, valjani te molina o Jehova te vodinel amen hem te istražina poviše bašo adava tretmani. Otkeda ka kera adava, ka ana odluka sprema amari sovest koja tani školujmi sprema i Biblija. Na valjani te puča e javeren so bi kerena sine ola te oven sine ko amaro than. A ni o javera na valjani te probinen te vlijajnen ko amare odluke. Sekova hristijani „ka phiravel plo tovar“ (Galatite 6:5; Rimjanite 14:12).

13. So sikljovaja bašo Jehova taro leskere zakonija hem načelija bašo rat?

¹³ Sa so rodela amendar o Jehova tano bašo amaro šukaripe hem sikavela kobor mangela amen (Psalm 19:7-11). Amen siem leske poslušna adaleske so mangaja le, a na samo soske isi amen korist taro leskere zapovedija. Amen na priminaja rat soske mangaja e Jehova (Dela 15:20). Isto agjaar, ko asavko način arakhaja amaro sastipe. Poviše manuša avdive džanena kaj isi nesave rizikija ako priminela pe rat preku transfuzija, hem but doktorija verujnena kaj o operacije bizo rat tane pošukar bašo sastipe e pacientengoro. Sa akava jasno sikavela kaj e Jehovaskere zapovedija tane mudra hem bašo amaro šukaripe. (Čitin Isaija 55:9; Jovan 14:21, 23.)

14-15. a) Save zakonija dengja o Jehova ple narodoske te šaj te zaštitinel len? b) Sar šaj te ikere tut ko načelija so ikljona taro akala zakonija?

¹⁴ E Devleskere zakonija sekogaš sine bašo šukaripe  leskere slugengoro. O Jehova dengja e Izraelconge zakonija te šaj te zaštitinel len taro seriozna nesrekje. Na primer, jekh zakoni vakerela sine kaj okola so isi len kher valjani sine te keren ograda okolu lengoro ramno krovi te šaj te na perel nekoj (5. Mojseeva 22:8). Javer zakoni sine bašo životne. Ako nekas sine agresivno biko, ov valjani sine te phandel le fino hem te pazinel te na napadinel ili te mudarel nekas (2. Mojseeva 21:28, 29). Ako nesavo Izraelco na sine poslušno ko akala zakonija, tegani ov ka ovel sine krivo ako mulo nekoj bašo adava.

¹⁵ Taro akala zakonija šaj te dikha kobor ceninela o Jehova o životo. Sar valjani akava te vlijajnel upri amende? Amen valjani te sikava kaj poštujnaja o životo agjaar so ka grižina amen te oven bezbedna amaro kher hem o vrda, ka pazina sar vozinaja hem savi rekreacija birinaja. Nesave manuša, posebno o terne, mislinena kaj nane te slučinel pe lenge ništo lošno, adaleske rizikujnena pumaro životo hem na dikhena o opasnostija. Ama o Jehova na mangela amen da te ponašina amen agjaar. Ov mangela te cenina o životo — hem amaro hem e javerengoro (Propovednik 11:9, 10).

16. Sar dikhela o Jehova ko abortus?

¹⁶ Sekole manušeskoro životo tano skapoceno e Jehovaske. Leske tano skapoceno čak o životo jekhe čhaveskoro so panda nane bijamo. Sprema e Mojseeskoro zakoni, ako nekoj slučajno povredingja khamne romnja hem merela oj ili o bebe, anglo o Jehova ov tano krivo soske mudargja. Akava značinela, čak ako sine nenamerno, o manuš so mudargja valjani sine te ovel mudardo. (Čitin 2. Mojseeva 21:22, 23.) Anglo Devel, jekh  bebe so panda nane bijamo tano dživdo manuš. Adaleske, so mislinea sar dikhela o Devel ko abortus? Sar osetinela pe keda dikhela sar sekova berš mudarena pe milionja čhave so panda na bijandile?

17. So šaj te utešinel jekhe džuvlja koja so sine la abortus angleder te pendžarel e Jehova?

¹⁷ Ama, so ako jekh džuvli sine la abortus angleder te džanel sar o Jehova dikhela ko adava? Oj šaj te ovel sigurno kaj o Jehova šaj te prostinel lake preku e Isuseskiri žrtva (Luka 5:32; Efešanite 1:7). I džuvli koja so poangle kergja asavki greška na valjani te osetinel pe više krivo ako iskreno kaingja pe. Ki Biblija pišinela: „O Jehova tano sočuvstvitelno hem šukar... Kobor soj tano dur o istok taro zapad doborom dur ov cidela amendar amare greške“ (Psalm 103:8-14).

18. Soske valjani te da amendar sa te šaj te cida i omraza?

¹⁸ Te ceninel pe o životo sar poklon taro Devel počminela hor ko amaro vilo. Ko adava tano vklučimo so osetinaja sprema o javera. O apostol Jovan pišingja: „Sekoj so mrzinela ple phrale tano ubijco“ (1. Jovanovo 3:15). Bizo te ova svesna, o negativna čuvstvija sprema o javera šaj sigate te bajron ki omraza. I omraza šaj te kerel te na poštujna e javeren, te vakera hovavne bukja bašo javera ili čak te manga ola te meren. O Jehova džanela so osetinaja e javerenge (3. Mojseeva 19:16; 5. Mojseeva 19:18-21; Matej 5:22). Ako haljovaja kaj ki amende isi omraza sprema nekaste, tegani valjani te da amendar sa te šaj te cida la (Jakov 1:14, 15; 4:1-3).

19. Sar valjani te vlijajnel upri amende adava sar o Jehova dikhela ko nasilstvo?

¹⁹ Isi panda jekh način sar šaj te sikava kaj ceninaja  o životo. Taro Psalm 11:5 sikljovaja kaj o Jehova „mrzinela okolen so mangena o nasilstvo“. Keda birinaja zabava kote so isi nasilstvo, adalea šaj te sikava kaj mangaja o nasilstvo. Zarem mangaja ki amari godi te čhiva lafija, idee hem slike soj tane nasilna? Namesto adava mangaja te phera amari godi mislencar soj tane čista hem so ka pottikninen amen te ova ko mir e javerencar. (Čitin Filipjanite 4:8, 9.)

20-22. a) Sar dikhela o Jehova ko e Satanaskoro sveto? b) Sar šaj e Devleskoro narodo te sikavel kaj „nane delo taro sveto“?

²⁰ E Satanaskoro sveto na ceninela o životo. Anglo e Jehovaskere jakhja akava sveto tano krivo bašo rat, ili krivo bašo mudaribe. Vekoncar, o politička sile sine kriva bašo meribe bute manušengoro, a maškar lende sine hem but sluge e Jehovaskere. Ki Biblija akala sile, ili vlade, tane opišime sar strašna hem nasilna zverija (Daniel 8:3, 4, 20-22; Otkrovenie 13:1, 2, 7, 8). Avdive, te bikinel pe oružje tano baro biznis. O manuša but zarabotinena adalea so bikinena asavko opasno oružje. Sa akava jasno sikavela kaj „celo sveto tano ko vasta e Lošnoskere“ (1. Jovanovo 5:19).

²¹ Ama o čačutne hristijanja „nane delo taro sveto“. E Jehovaskoro narodo tano neutralno ki politika hem ko vojne. Ola na samo so na mudarena, nego isto agjaar na poddržinena nisavi organizacija so mudarela manušen (Jovan 15:19; 17:16). Keda e Devleskere sluge tane progonime, ola nane nasilna. O Isus sikavgja amen kaj valjani te manga čak amare dušmanen (Matej 5:44; Rimjanite 12:17-21).

 ²² I religija da isto agjaar tani krivo bašo meribe bute manušengoro. Keda i Biblija kerela lafi bašo Baro Vavilon, o svetsko carstvo e hovavne religijakoro, oj vakerela: „Ki adaja diz sine arakhlo o rat e prorokongoro hem okolengoro soj sveta hem sa okolengoro so sine mudarde ki phuv“. Šaj li te haljove soske o Jehova dengja amen i zapoved: „Ikljoven latar, mo narodo“? Okola so služinena e Jehovaske nane delo tari hovavni religija (Otkrovenie 17:6; 18:2, 4, 24).

23. So značinela te ikljova taro Baro Vavilon?

²³ Te ikljova taro Baro Vavilon značinela jasno te sikava kaj amen više na siem delo tari nisavi hovavni religija. Na primer, ako amaro anav bešela ko nesavo spisako kaj siem členi ki nesavi religija, valjani te bičhala jekh pismo kote so jasno ka pišinel kaj na mangaja te ova lengoro členi. Ama nane samo adava. Amen isto agjaar mora te mrzina hem te otfrlina sa o lošna bukja so kerela i hovavni religija. I hovavni religija dozvolinela hem poddržinela o nemoral, i politika hem i alčnost. (Čitin Psalm 97:10; Otkrovenie 18:7, 9, 11-17.) Beršencar, akala bukja sine i pričina so but manuša sine mudarde.

24-25. Sar adava so pendžaraja e Jehova ka anel amenge mir hem čisto sovest?

²⁴ Angleder te pendžara sine e Jehova, sekoj amendar ko nesavo način poddržinela sine o lošna bukja so kerela len e Satanaskoro sveto. Ama akana meningjem amen. Amen prifatingjem i otkupnina hem dengjem e Devleske lafi kaj ka služina leske celo životo. Adaleske isi amen taro Jehova „vremija so iranena amari sila“. Javere lafencar, isi amen mir hem čisto sovest adaleske so džanaja kaj agjaar ugodinaja e Devleske (Dela 3:19; Isaija 1:18).

 ²⁵ Iako nekogaš siem sine delo tari nesavi organizacija so na ceninela o životo, o Jehova šaj te prostinel amenge preku i otkupno žrtva. Amen čače ceninaja o životo sar poklon taro Jehova. Adava sikavaja le agjaar so daja amendar sa te šaj te pomožina e manušenge te sikljoven bašo Jehova, te ikljoven taro e Satanaskoro sveto hem te oven paše e Devlea (2. Korinkjanite 6:1, 2).

26-28. a) Koja posebno zadača dengja o Jehova e Ezekieleske? b) So rodela amendar o Jehova te kera avdive?

²⁶ Ko purano Izrael, o Jehova vakergja e prorokoske e Ezekieleske te predupredinel e narodo kaj o Erusalim panda hari ka ovel uništimo, hem te sikavel e narodo so valjani te kerel te šaj te spasinel pe. Ako o Ezekiel na kerela sine adava, o Jehova ka kerel sine le krivo bašo lengere životija (Ezekiel 33:7-9). O Ezekiel sikavgja kaj ceninela o životo agjaar so dengja pestar sa te šaj te širinel akaja važno poraka.

²⁷ O Jehova dengja amen zadača te predupredina e narodo kaj e Satanaskoro sveto panda hari ka ovel uništimo hem te pomožina lenge te pendžaren e Jehova te šaj te preživinen hem te khuven ko nevo sveto (Isaija 61:2; Matej 24:14). Amen mangaja te da amendar sa te šaj te vakera e javerenge akaja poraka. Nadinaja amen kaj šaj te vakera sar o Pavle: „Čisto sium taro rat sa e manušengoro, soske bizo nešto te garavav vakergjum tumenge celo volja e Devleskiri“ (Dela 20:26, 27).

²⁸ Isi javera da načinija ko životo sar šaj te ova čista. Te dikha nesave taro adala ko sledno poglavje.