Dža ko teksto

Dža ki sodržina

1 POGLAVJE

E Devleskoro mangipe trajnela zasekogaš

E Devleskoro mangipe trajnela zasekogaš

„Te mangel pe e Devle značinela te ikeren pe leskere zapovedija, a leskere zapovedija nane phare“ (1. JOVANOVO 5:3)

1-2. Soske mangea e Devle?

 DALI mangea e Devle? Šaj doborom but mangea le so čak dengjan leske lafi kaj ka služine leske celo tlo životo. Šaj sian lea paše sar tlo najšukar amal. Ama, angleder tu te mange e Jehova, prvo ov tut manglja. Ki Biblija pišinela: „Amen sikavaja mangipe, soske prvo ov sikavgja mangipe amenge“ (1. Jovanovo 4:19).

2 Razmislin ko kola sa načinija o Jehova sikavgja kaj mangela amen. Ov dengja amen i Phuv te živina ki late hem dengja amen sa soj amenge potrebno te šaj te uživina ko životo (Matej 5:45; Otkrovenie 4:11). O Jehova mangela te ova lea paše hem dengja amen sa so valjani te šaj te sikljova baši leste. Keda čitinaja i Biblija, amen šunaja e Jehova. A keda molinaja amen leske, tegani ov šunela amen (Psalm 65:2). O Jehova vodinela amen hem dela amen sila preku plo mokjno sveti duh (Luka 11:13). Ov čak bičhalgja ple mangle Čhave ki Phuv te šaj te oslobodinel amen taro grevo hem meribe. (Čitin Jovan 3:16; Rimjanite 5:8.)

3. Sar šaj te ačhova paše amala e Jehovaja?

3 Kratko razmislin bašo nekoj taro tle najšukar amala, nekoj so sine tuja hem ko šukar hem ko lošno. Valjani but te trudine tut te ikere asavko paše amalipe. Akava tano isto važno bašo amaro amalipe e Jehovaja, o najšukar amal so šaj te ovel amen. Amaro amalipe lea šaj te trajnel večno. Adaleske i Biblija vakerela amenge: „Ačhoven ko e Devleskoro mangipe“ (Juda 21). Sar šaj te kera adava? I Biblija dela amen o odgovor: „Te mangel pe e Devle značinela te ikeren pe leskere zapovedija, a leskere zapovedija nane phare“ (1. Jovanovo 5:3).

„TE MANGEL PE E DEVLE“

4-5. Sar počmingja te bajrol tlo mangipe sprema o Devel?

4 Dali setinea tut sar počmingja te bajrol tlo mangipe sprema o Devel? Setin tut sar osetinea tut sine keda prvo puti doznajngjan kaj o Jehova mangela te živine večno ko leskoro nevo sveto.

Keda dengjan lafi e Jehovaske kaj ka služine leske hem keda krstingjan tut, sikavgjan kaj mangea le hem kaj mangea te ove leske poslušno zasekogaš

5 Tu doznajngjan sa so kergja o Jehova te šaj amen te živina večno, hem haliljan kobor skapoceno poklon dengja amen keda bičhalgja ple Čhave ki Phuv (Matej 20:28; Jovan 8:29; Rimjanite 5:12, 18). Keda haliljan kaj o Jehova but mangela tut, adava pottikningja tut tu da te mange le. (Čitin 1. Jovanovo 4:9, 10.)

6. a) So značinela te mange nekas? b) Ko so pottikningja tut o mangipe sprema o Devel?

6 Ama adava so osetingjan asavko mangipe sprema o Devel sine samo početok. Na primer, keda mangaja nekas, amen siem spremna te kera nešto poviše nego samo te vakera leske: „Mangava tut“. O mangipe terinela amen te kera bukja so ka keren le bahtalo. Isto agjaar, o mangipe sprema o Jehova pottikningja tut te živine ko način so ka kerel e Jehova bahtalo. Sar so bajrola sine tlo mangipe sprema leste, tu šaj dengjan leske lafi kaj ka služine leske hem krstingjan tut. Ko adava način, tu vetingjan e Jehovaske kaj ka služine leske zasekogaš. (Čitin Rimjanite 14:7, 8.) Sar šaj te ikere tut ko adava so vetingjan?

„TE IKEREN PE LESKERE ZAPOVEDIJA“

7. a) So ka kera ako mangaja e Jehova? b) Kola tane nesave taro leskere zapovedija?

7 Adaleske so mangaja e Jehova, amen ikeraja leskere zapovedija. Sar keraja adava? Agjaar so siem leske poslušna. Tari Biblija sikljovaja sar mangela o Jehova te živina. Na primer, ov vakerela amenge kaj tano pogrešno te makjova, te čora hem te hovava, te oven amen seksualna odnosija nekasaja so na siem ko brako hem te obožavina nekas ili nešto javer osven leste (1. Korinkjanite 5:11; 6:18; 10:14; Efešanite 4:28; Kološanite 3:9).

8-9. Sar šaj te džana so mangela o Jehova te kera ko situacie keda nane konkretno zakoni ki Biblija? Vaker primer.

8 Ama, te šaj te kera adava so mangela o Jehova, nane dovolno samo te ikera leskere zapovedija. Ov na dengja amen jekh baro spisako pherdo zakonencar baši sekoja situacija ko životo. Adaleske, nane sekogaš te arakha konkretno zakoni ki Biblija so ka vakerel amenge so te kera. Tegani, sar šaj te ana ispravna odluke ko asavke situacie? (Efešanite 5:17). Ki Biblija isi načelija, a adala tane osnovna bibliska čačipa kola so sikavena amen sar dikhela o Jehova ko bukja. Džikote čitinaja i Biblija, amen pošukar pendžaraja e Jehova. Sikljovaja sar ov razmislinela, isto agjaar so mangela, a so mrzinela. (Čitin Psalm 97:10; Izreki 6:16-19; dikh i 1 fusnota.)

9 Na primer, sar amen odlučinaja so ka dikha ki televizija ili ko internet? O Jehova na vakerela amenge so točno šaj te dikha, a so na. Ama, o načelija so dela amen ka pomožinen amenge te ana šukar odluke. Avdive pobaro delo tari zabava tani pherdi nasilstvo hem seksualno nemoral. Ki Biblija, o Jehova vakerela amenge kaj „mrzinela okolen so mangena o nasilstvo“ hem kaj ka sudinel okolenge so kerena seksualno nemoral (Psalm 11:5; Evreite 13:4). Sar šaj akala načelija te pomožinen amenge te ana šukar odluke? Keda džanaja kaj o Jehova mrzinela nešto ili dikhela ko adava sar nešto nečisto ko moralno pogled, amen valjani adava te izbegina.

10-11. Soske siem poslušna e Jehovaske?

10 Soske siem poslušna e Jehovaske? Adava na keraja le samo te na ova kaznime ili te šaj te izbegina o posledice taro lošna odluke (Galatite 6:7). Amen siem poslušna e Jehovaske soske mangaja le. Isto sar jekh čhavo so mangela te kerel pe dade bahtalo, agjaar amen da mangaja te kera bahtalo amare Dade soj ko nebo. Nane ništo pošukar taro adava te džana kaj o Jehova tano zadovolno amendar! (Psalm 5:12; Izreki 12:2; dikh i 2 fusnota.)

11 Amen na siem poslušna e Jehovaske samo keda amenge lokho ili keda nane amen javer izbor. Isto agjaar, na birinaja kola zakonija hem načelija ka šuna, a kola na (5. Mojseeva 12:32). Namesto adava, amen siem poslušna e Jehovaske ko sa, sar so vakergja o psalmisti: „Uživinava ko tle zapovedija, mangava len“ (Psalm 119:47; Rimjanite 6:17). Mangaja te ova sar o Noe kova so sikavgja kaj mangela e Jehova adalea so kergja sa so zapovedingja leske te kerel. I Biblija bašo Noe vakerela: „Baš agjaar kergja“ (1. Mojseeva 6:22). Sigurno mangea o Jehova tuke da te vakerel agjaar.

12. Sar šaj te kera e Jehova bahtalo?

12 Sar osetinela pe o Jehova keda siem leske poslušna? Keraja le bahtalo (Izreki 11:20; 27:11). Zamislin tuke! Amen keda siem poslušna keraja bahtalo e Stvoritele e vselenakoro. Ama ov nikogaš na terinela amen silaja te kera adava. Namesto adava, ov dengja amen slobodno volja. Akava značinela kaj isi amen sloboda te birina dali ka postapina ispravno ili pogrešno. O Jehova mangela amaro mangipe sprema leste te pottikninel amen te ana šukar odluke so ka pomožinen te ovel amen o najšukar životo. (5. Mojseeva 30:15, 16, 19, 20; dikh i 3 fusnota.)

„LESKERE ZAPOVEDIJA NANE PHARE“

13-14. Kotar džanaja kaj e Devleskere zapovedija nane but phare te ikeren pe? Vaker primer.

13 Ponekogaš šaj te mislina amenge kaj e Jehovaskere zapovedija tane but phare ili kaj ograničinena amari sloboda. I Biblija jasno vakerela: „Leskere zapovedija nane phare“ (1. Jovanovo 5:3). O grčko lafi soj akate prevedimo sar „phare“, ko javera bibliska stihija koristinela pe te šaj te opišinen pe o nerazumna pravilija ili te opišinel manušen so mangena te kontrolirinen hem te povredinen e javeren (Matej 23:4; Dela 20:29, 30). E Jehovaskere zapovedija nane „phare“ ki adaja smisla so nane but pharo te ova lenge poslušna. Ov tano sekogaš razumno hem nikogaš na rodela amendar te kera nešto so našti keraja.

14 Na primer, zamislin tuke kaj pomožinea nesave amaleske te selinel pe ko nevo kher. Ov khedingja sa ple bukja ko kutie. Nesave kutie tane lokhe, a nesave tane doborom phare so valjani duj džene te vazden len. Dali to amal ka rodel tutar te vazde korkori i najphari kutija? Sigurno na! Soske? Soske na mangela te povredine tut. Isto sar akava amal, o Jehova nikogaš nane te rodel amendar te kera nešto soj tano but pharo amenge (5. Mojseeva 30:11-14). Ov but šukar haljovela amen. O Jehova „šukar pendžarela sostar siem kerde, na bistrela kaj siem taro pravo“ (Psalm 103:14).

15. Soske šaj te ova sigurna kaj e Jehovaskere zapovedija tane bašo amaro šukaripe?

15 O Mojsej vakergja e Izraelconge kaj, ako ikerena e Jehovaskere zapovedija, sekogaš ka ovel lenge šukar hem adava ka pomožinel lenge te ačhoven dživde (5. Mojseeva 5:28-33; 6:24). Isto adava važinela amenge da avdive. Sa so rodela amendar o Jehova pomožinela amenge te ovel amen pošukar životo. (Čitin Isaija 48:17.) Amaro Dad, o Jehova, sekogaš džanela soj tano najšukar amenge (Rimjanite 11:33). I Biblija vakerela: „O Devel tano mangipe“ (1. Jovanovo 4:8). Akava značinela kaj sa so vakerela hem sa so kerela o Jehova tano pottiknimo taro mangipe.

16. So pomožinela amenge te ova poslušna e Devleske iako siem nesovršena hem živinaja ko jekh lošno sveto?

16 Nane sekogaš lokho te ova poslušna e Devleske. Živinaja ko jekh lošno sveto kote so vladinela o Beng. Ov terinela e manušen te keren lošna bukja (1. Jovanovo 5:19). Osven adava, mora te borina amen amare nesovršena mislencar hem čuvstvoncar, soske ola šaj te terinen amen te na šuna e Devle (Rimjanite 7:21-25). Ama o mangipe sprema o Jehova ka del amen sila te kera adava soj tano ispravno. Ov dikhela kobor trudinaja amen te ova leske poslušna hem pomožinela amenge agjaar so dela amen plo mokjno sveti duh (1. Samoilova 15:22, 23; Dela 5:32). O sveti duh pomožinela amenge te razvina osobine kolencar so šaj polokhe te ova poslušna e Devleske (Galatite 5:22, 23).

17-18. a) So ka sikljova tari akaja publikacija? b) Bašo so ka kera lafi ko sledno poglavje?

17 Tari akaja publikacija ka sikljova sar te živina ko način kova so ka kerel e Jehova bahtalo. Ka sikljova sar te primenina leskere načelija hem sar te ikera amen ko leskere moralna merilija. Ma bistre kaj o Jehova nikogaš na čhivela amen silaja te ova leske poslušna. Ako odlučinaja te ova leske poslušna, amaro životo ka ovel pošukar hem ka ovel amen pošuži idnina. A soj najvažno, amari poslušnost ka sikavel e Devleske kobor but mangaja le. (Dikh i 4 fusnota.)

18 Te šaj te pomožinel amenge te džana soj tano ispravno, a soj pogrešno, o Jehova sekaske amendar dengja sovest. Ako školujnaja amari sovest, adava ka pomožinel amenge te ikera leskere zapovedija. Tegani, soj tani i sovest, hem sar šaj te školujna la? Te dikha.