1-3. a) Soske jekh daj mangela lakoro čhavo te ovel čisto? b) Soske o Jehova mangela leskoro narodo te ovel čisto?

 ZAMISLIN TUKE jekh daj sar spreminela ple čhave te džal ki škola. Nangjarela le hem uravela le čista hem uredna šeja. Oj kerela adava bašo e čhaveskoro sastipe, hem adava sikavela e javerenge kaj ola sar roditelija grižinena pe ple čhaveske.

² Amaro Dad, o Jehova, mangela te ova čista (Psalm 18:26). Ov džanela kaj adava so ka ova čista tano bašo  amaro šukaripe. Keda siem čista, tegani falinaja le. (Ezekiel 36:22; čitin 1. Petrovo 2:12.)

³ So značinela te ova čista? Soske tano bašo amaro šukaripe te ova čista? Džikote keraja lafi bašo akala pučiba, šaj ka dikha kaj valjani te kera nesave promene ki amende.

4-5. a) Soske valjani te ova čista? b) Sar o bukja so stvoringja o Jehova sikavena amen sar ov dikhela ki čistota?

⁴ Amen sikljovaja te ova čista taro e Jehovaskoro primer (3. Mojseeva 11:44, 45). Adaleske, i glavno pričina soske valjani te ova čista tani soske mangaja te ova „sar o Devel“ (Efešanite 5:1).

⁵ O bukja so stvoringja o Jehova but sikavena amen sar ov dikhela ki čistota. O Jehova stvoringja prirodna ciklusija so oddržinena amaro vozduh hem o pani čisto (Eremija 10:12). Razmislin ko kola sa načinija i Phuv čistinela pe korkori, čak otkeda o manuša zagadingje la. Na primer, o Jehova stvoringja mikroorganizmija kola tane but sitna hem šaj te dikhen pe samo mikroskopea. Akala mikroorganizmija šaj o štetna materie te keren len ko korisna materie. Akava tano but mokjno proces. O naučnikija čak koristinena nesave taro akala mikroorganizmija te šaj te čistinen nešto soj zagadimo (Rimjanite 1:20).

6-7. Sar e Mojseeskoro zakoni sikavela kaj okola so obožavinena e Jehova mora te oven čista?

⁶ Kobor tano važno te ovel pe čisto isto agjaar dikhela pe taro Zakoni so o Jehova dengja e Izraelconge preku o Mojsej. Na primer, o manuša valjani sine te oven čista ko fizičko pogled te šaj o Jehova te  prifatinel lengoro obožavibe. Ko Dive prostibaske o grevija, o prvosvešteniko valjani sine te nangjol duj puti (3. Mojseeva 16:4, 23, 24). A isto agjaar, o javera da sveštenikija angleder te den žrtve, valjani sine te thoven pumare vasta hem pre (2. Mojseeva 30:17-21; 2. Letopisi 4:6). Ko nesave situacie, ako nekoj na šunela sine akala zakonija baši čistota sine kaznimo agjaar so sine mudardo (3. Mojseeva 15:31; 4. Mojseeva 19:17-20).

⁷ Sar tano avdive? Taro Zakoni šaj te sikljova poviše bašo e Jehovaskere merilija (Malahija 3:6). Lestar jasno šaj te dikhel pe kaj okola so služinena e Jehovaske valjani te oven čista. E Jehovaskere merilija na meningje pe. Avdive da, ov panda očekujnela taro ple sluge te oven čista (Jakov 1:27).

8. So valjani te kera te šaj te ačhova čista anglo Jehova?

⁸ Anglo e Jehovaskere jakhja, te ovel pe čisto na značinela samo te ovel čisto tlo telo, tle šeja hem tlo kher. Ko adava tano vklučimo celo amaro životo, sar soj amari služba, ponašibe hem misle. Oja, te šaj anglo Jehova te ova čista, amen mora te ova čista ko sa o aspektija taro amaro životo.

9-10. So značinela amaro obožavibe te ovel čisto?

⁹ Čisto obožavibe. Amen ko nisavo način na smejnaja te ova povrzime e hovavne religijaja. Keda o Izraelcija sine robija ko Vavilon, ola živinena sine maškar o manuša kola so sine vklučime ki nemoralno pagansko religija. O Isaija prorokujngja kaj o Izraelcija ka iranen pe ko Izrael hem ka obnovinen o čisto obožavibe. O Jehova vakergja lenge: „Ikljoven  adathar, ma pipinen ništo soj tano nečisto! Ikljoven tari lakiri sredina, ačhoven čista“. Lengoro obožavibe na valjani sine te ovel mešimo e sikljojbaja, e navikencar ili e običaencar tari hovavni religija ko Vavilon (Isaija 52:11).

¹⁰ O čačutne hristijanja avdive da cidena pe tari hovavni religija. (Čitin 1. Korinkjanite 10:21.) Ko celo sveto isi različna tradicie, običaija hem veruvanja kola so temelinena pe ko sikljojba tari hovavni religija. Na primer, ko but kulture, but manuša verujnena kaj isi nešto andre ki amende kova so živinela palo amaro meribe, hem but običaija temelinena pe ko akava veruvanje (Propovednik 9:5, 6, 10). O hristijanja valjani te ciden pe taro asavke običaija. Amari familija šaj te kerel amenge pritisok te ova lencar ko asavke običaija. Ama, adaleske so mangaja anglo Jehova te ova čista, na dozvolinaja o javera te vlijajnen upri amende (Dela 5:29).

11. So značinela te ova čista ko amaro ponašibe?

¹¹ Čisto ponašibe. Te šaj te ova čista anglo Jehova, amen mora te cida amen taro sekova seksualno nemoral. (Čitin Efešanite 5:5.) Ki Biblija, o Jehova vakerela amenge: „Našen taro blud!“ Ov jasno vakerela kaj okola so živinena nemoralno hem na kainena pe „nane te nasledinen e Devleskoro carstvo“. (1. Korinkjanite 6:9, 10, 18; dikh i 22 fusnota.)

12-13. Soske valjani te oven amen čista misle?

¹² Čista misle. O misle često vodinena dži ko postapke (Matej 5:28; 15:18, 19). O čista misle ka pottikninen amen te postapina ko čisto način. Džangjola pe, amen siem nesovršena, hem ponekogaš ka oven amen  pogrešna misle. Ako isi amen asavke misle, valjani odma te cida len. Ako na cidaja len, palo nesavo vreme amaro vilo šaj te ovel nečisto. Šaj ka počmina te manga te kera o bukja bašo kola so stalno mislinaja. Namesto adava, mora te phera amari godi čista mislencar. (Čitin Filipjanite 4:8.) Adaleske izbeginaja zabava soj nemoralno hem nasilno. Pazinaja so čitinaja, so dikhaja hem bašo so keraja lafi (Psalm 19:8, 9).

¹³ Te šaj te ačhova ko e Devleskoro mangipe, mora te ovel čisto amaro obožavibe, ponašibe hem amare misle. Ama isto agjaar e Jehovaske tano važno te ova čista ko fizičko pogled.

14. Soske tano važno te ova čista ko fizičko pogled?

¹⁴ Ako ikeraja amaro telo hem amari okolina čisto, adava tano korisno na samo amenge nego hem e manušenge soj tane okolu amende. Agjaar ka osetina amen šukar, hem o javera ka mangen te oven amencar. Ama isi považno pričina soske valjani te ova čista ko fizičko pogled. Adava so siem čista anela slava e Jehovaske. Razmislin bašo akava. Keda dikhea jekhe čhave kova soj sekogaš melalo, šaj mislinea lošno bašo leskere roditelija. Slično agjaar, ako amen da na grižinaja amen te ova čista, o manuša šaj te mislinen lošno bašo Jehova. O Pavle vakergja: „Ko nisavo način na daja nisavi pričina te sopkinen pe, te našti te arakhen nisavi greška ki amari služba, nego ko sa sikavaja kaj siem e Devleskere sluge“ (2. Korinkjanite 6:3, 4).

15-16. So valjani te kera te šaj te ova čista?

 ¹⁵ Amaro telo hem amare šeja. Te održina amaro telo čisto tano nešto so valjani te kera sekova dive. Na primer, redovno nangjovaja, ako šaj sekova dive. Thovaja amare vasta sapunea hem panjea, sekogaš angleder te kera hajbaske ili te ha hem posebno palo koristibe o toaleti ili keda astaraja nešto melalo. O thojbe vasta izgledinela sar ednostavno buti ama tano potrebno te šaj te na širinen pe bakterie hem nasvalipa, a adava šaj čak te spasinel životija. Ako nane amen toaleti ili kanalizacija sepak šaj te arakhel pe način te frdel pe o izmet. Ko purano vreme e Izraelcon na sine len kanalizacija, adaleske ola valjani sine te parunen o izmet ki phuv, podur taro  lengere šatorija hem podur taro izvorija e panjeskere (5. Mojseeva 23:12, 13).

¹⁶ Amare šeja na valjani te oven skupa hem najmoderna. Ama valjani te oven čista hem uredna. (Čitin 1. Timotej 2:9, 10.) Preku amaro izgled amen mangaja sekogaš te ana čest e Jehovaske (Tit 2:10).

17. Soske mangaja te oven čista amaro kher hem i okolina?

¹⁷ Amaro kher hem i okolina. Bizi razlika kote živinaja, amen održinaja amaro kher čisto. Isto agjaar, amen valjani te ikera čista amaro vrda, motori, točako ili bilo so javer, posebno ako džaja lencar ki dvorana ili ki služba. Ustvari, amen ki služba vakeraja e manušenge bašo životo so ka ovel ko raj ki čisto Phuv (Luka 23:43; Otkrovenie 11:18). Adava sar izgledinela amaro kher hem i okolina šaj te sikavel kaj amen spreminaja amen panda akana bašo životo ko čisto nevo sveto.

18. Soske mangaja amaro than obožavibaske te ovel čisto?

¹⁸ Amaro than obožavibaske. Adaleske soj amenge važno i čistota, amen ikeraja čisto o than obožavibaske, bizi razlika dali adaja tani i dvorana ili o than kote so isi amen kongres. Keda o manuša prvo puti avena ki dvorana but puti ola primetinena kobor tani čisto. Adava anela čest e Jehovaske. Sarine amen taro sobranie, šaj te pomožina te čistinel pe hem te održinel pe i dvorana (2. Letopisi 34:10).

19. So valjani te izbegina?

¹⁹ Ki Biblija na pišinela koja tani sekoja lošno navika so valjani te izbegina la. Ama ki late isi načelija so pomožinena amenge te dikha so mislinela o  Jehova bašo asavke navike. Ov na mangela amen te pušina ili te zloupotrebina alkohol ili droga. Ako siem paše e Devlea, amen nane te kera akala lošna bukja. Soske? Adaleske so but ceninaja o životo sar skapoceno poklon. Akale navikencar šaj te kratina amaro životo, te uniština amaro sastipe hem te kera šteta e javerenge soj okolu amende. But manuša mangena te čhinaven akala lošna navike bašo pumaro sastipe. Sar e Jehovaskere amala, amen isi amen i najbari pričina te čhinava akala navike — adava tano amaro mangipe sprema leste. Jekh terni džuvli vakerela: „O Jehova pomožingja mange te čistinav mlo životo hem te oslobodinav man taro lošna navike kolendar so sium sine zavisno... Mislinava kaj nikogaš našti sine te kerav korkori asavke promene“. Te dikha pandž bibliska načelija so ka pomožinen amenge te čhinava nesave štetna navike.

20-21. Taro kola navike o Jehova mangela te oslobodina amen?

²⁰ „Adaleske so isi amen akala vetuvanja, me mangle, te čistina sekova melalipe taro amaro telo hem duho, te ova sa pobuter sveta ki dar e Devlestar“ (2. Korinkjanite 7:1). O Jehova mangela te oslobodina amen taro nečista navike te šaj te na keren šteta ki amari godi hem ko amaro telo.

²¹ Jekh but bari pričina soske „te čistina sekova melalipe“ amendar pišinela ko 2. Korinkjanite 6:17, 18. O Jehova vakerela amenge: „Poviše ma pipinen ništo soj melalo“. Ov vetinela: „Me ka priminav tumen. Hem me ka ovav tumaro dad, a tumen ka oven me čhave hem me čhaja“. Oja, o Jehova ka mangel amen sar jekh dad so mangela ple čhaven ako izbeginaja sa so ka kerel amen nečista angli leste.

22-25. Kola bibliska načelija ka pomožinen amenge te cida amen taro lošna navike?

 ²² „Mang e Jehova, tle Devle, sa tle vilea, sa tle dušaja hem sa tle gogjaja“ (Matej 22:37). Akaja tani i najvažno zapoved taro sa o javera (Matej 22:38). O Jehova zaslužinela te manga le agjaar. Našti te ovel amen asavko mangipe sprema o Devel ako keraja nešto so ka kratinel amaro životo ili ka kerel šteta amare gogjake. Namesto adava, amen keraja sa te šaj te sikava kaj ceninaja o životo so dengja amen.

²³ „[O Jehova] dela sarinenge životo, dišibe hem sa“ (Dela 17:24, 25). Ako to amal dengja tut jekh posebno poklon, dali ka frde le ili dali ka uništine le? O životo tano jekh but šužo poklon taro Jehova hem amen but ceninaja akava poklon. Adaleske mangaja te koristina amaro životo te šaj te slavina le (Psalm 36:9).

²⁴ „Mang tle pašutne sar korkori tut“ (Matej 22:39). O štetna navike na kerena šteta samo amenge. Ola isto agjaar šaj te oven štetna okolenge soj tane okolu amende, obično adala tane o manuša so najviše mangaja len. Na primer, jekh manuš so živinela ko isto kher nekasaja so pušinela šaj te ovel le seriozna problemija sastipaja samo adaleske so dišinela o čuro. Ama keda čhinavaja akale lošna navikencar sikavaja e javerenge kaj mangaja len (1. Jovanovo 4:20, 21).

²⁵ „Setinker len te oven poslušna e vlastenge hem okolenge so isi len avtoriteti“ (Tit 3:1). Ko but phuvja isi zakonija kote tano zabranimo te ovel nekas droga ili te koristinel la. Adaleske so o Jehova dela amen zapoved te šuna e vlasten, amen siem poslušna ko adala zakonija (Rimjanite 13:1).

26. a) So valjani te kera ako mangaja te ova e Jehovaskere amala? b) Soske daja amendar sa te ačhova čista?

 ²⁶ Ako mangaja te ova e Jehovaskere amala, šaj ka dikha kaj valjani te kera nesave promene. Ako tano agjaar, valjani te počmina odma. Nane sekogaš lokho te čhinava nesavi nečisto navika, ama šaj te kera adava! O Jehova vetinela kaj ka pomožinel amenge. Ov vakerela: „Me, o Jehova, sium tlo Devel, kova so sikavela tut bašo tlo šukaripe, okova so vodinela tut ko drumo koleste so valjani te dža“ (Isaija 48:17). Keda daja amendar sa te ačhova čista, tegani šaj te ova sigurna kaj adava anela falba amare Devleske.