1-3. a) Kova tano jekh taro šukar poklonija so dengja amen o Jehova? Sar šaj ko pogrešno način te koristina le? b) Sar valjani te koristina o poklon te kera lafi?

 ZAMISLIN tuke sar jekh dad pokloninela ple čhaveske točako. But tano bahtalo so dengja ple čhaveske asavko posebno poklon. So ako o čhavo na pazinela sar vozinela, khuvela nekas hem povredinela le? Sar ka osetinel pe o dad?

² O Jehova dela amen „sekova šukar hem sovršeno poklon“ (Jakov 1:17). Jekh taro šukar poklonija tani i sposobnost te kera lafi. Preku akava poklon amen šaj te vakera amare misle hem čuvstvija. Šaj te vakera bukja so ka pomožinen e manušenge hem so ka keren te osetinen pe šukar. Ama adalea so ka vakera, isto agjaar šaj te povredina e javeren hem te ana lenge dukh.

³ O lafija tane but mokjna hem o Jehova sikavela amen sar te koristina šukar akava poklon. Ov vakerela amenge: „Nijekh lošno lafi te na ikljol taro tumaro muj, nego samo adava soj šukar, te šaj te izgradinel e javeren keda valjani hem te koristinel okolenge so šunena le“ (Efešanite 4:29). Te dikha sar akava  poklon taro Devel šaj te koristina le ko način sar so mangela ov hem te ohrabrina e javeren.

4-5. So šaj te sikljova taro Izreki bašo adava savi mokj isi e lafen?

⁴ O lafija isi len mokj. Adaleske valjani te pazina so vakeraja hem sar vakeraja. Ko Izreki 15:4 vakerela: „O ljubezna lafija tane sar kaš e životoskoro, ama o hovavne lafija dukhavena“. Isto sar jekh šužo kaš so osvežinela hem dela životo, agjaar o ljubezna lafija osvežinena adalen so šunena len. Tari javer strana, o gruba lafija povredinena e javeren hem kerena te osetinen pe lošno (Izreki 18:21).

⁵ Ko Izreki 12:18 pišinela: „O lafija soj vakerde bizo te mislinel pe posavena sar mači“. O neljubezna lafija šaj emotivno te povredinen e javeren hem te uništinen o amalipe. Šaj tute da nekoj povredingja agjaar. Ama ko Izreki ponadari vakerela: „I čhib e mudro manušengiri sasljarela“. O ljubezna lafija šaj te sasljaren o emocionalna rane hem te spasinen o amalipe kova so sine rumimo taro nesoglasuvanja. (Čitin Izreki 16:24.) Ako razmislinaja kaj amare lafija vlijajnena upro javera, ka pazina sar koristinaja len.

6. Soske tano pharo te kontrolirina amare lafija?

⁶ Javer pričina soske valjani te pazina sar keraja lafi tani adaja so sarine siem nesovršena. „E manušeskoro vilo cidela le ko lošnipe“, hem amare lafija but puti sikavena so isi amen ko vilo (1. Mojseeva 8:21; Luka 6:45). Šaj čače te ovel pharo te kontrolirina amare lafija. (Čitin Jakov 3:2-4.) Ama,  valjani sekogaš te trudina amen ko šukar način te kera lafi e javerencar.

7-8. Sar šaj amare lafija te vlijajnen upro amaro amalipe e Jehovaja?

⁷ Isto agjaar valjani te pazina sar keraja lafi soske amen siem odgovorna anglo Jehova bašo adava so vakeraja hem sar vakeraja. Ko Jakov 1:26 vakerela: „Ako nekoj mislinela kaj obožavinela e Devle ama na kontrolirinela pli čhib, ov hovavela korkori peste, hem leskoro obožavibe na vredinela“. Ako na pazinaja sar keraja lafi, šaj te rumina hem pa čak te uniština amaro amalipe e Jehovaja (Jakov 3:8-10).

⁸ Isi amen šukar pričine te pazina so vakeraja hem sar vakeraja. Te šaj te koristina amari sposobnost te kera lafi ko način sar so mangela o Jehova, valjani te džana save lafija te izbegina.

9-10. a) Save lafija tane normalna ko sveto avdive? b) Soske izbeginaja te vakera bezobrazna lafija?

⁹ Avdive tano normalno te koristinel pe bezobrazna ili nečista lafija. But manuša mislinena kaj valjani te den sovli te šaj te uverinen e javeren ili te koristinen vulgarna lafija te šaj te naglasinen adava so vakerena. O komičarija često vakerena melale šale hem koristinena bezobrazna lafija te asakeren e manušen. Ama o apostol Pavle vakergja: „Tumen mora te ciden tumendar sa akava: o gnev, i holi, o lošnipa, o gruba lafija, hem bezobrazna lafija te na ikljon taro tumaro muj“ (Kološanite 3:8). Ov isto agjaar vakergja kaj „o bezobrazna šale“ na valjani „ni te spomninen pe“ maškar o čačutne hristijanja (Efešanite 5:3, 4).

¹⁰ O bezobrazna lafija nane ugodna e Jehovaske, a ni okolenge so mangena le. Adava tano nečisto. Ki Biblija o „melalipe“ tano vklučimo ko „postapke e grešno teloskere“ (Galatite 5:19-21). Ko „melalipe“ šaj te oven vklučime but različna grevija hem jekh nečisto navika šaj te ingarel ki javer nečisto navika. Ako nekas isi navika te koristinel but nečista hem bezobrazna lafija, hem na mangela te čhinavel adale navikaja, adava šaj te sikavel kaj na valjani više te ovel delo taro sobranie. (2. Korinkjanite 12:21; Efešanite 4:19; dikh i 23 fusnota.)

11-12. a) Sar šaj o razgovor bašo javera manuša te meninel pe ko štetno ogovaranje? b) Soske na valjani te klevetina nekas?

¹¹ Amen isto agjaar valjani te izbegina o štetno ogovaranje. Normalno tano te interesina amen e javerenge hem te vakera so isi nevo ko amare amala hem ki amari familija. Čak ko prvo veko, o hristijanja mangena sine  te džanen sar tane lengere phralja hem phenja hem sar šaj sine te pomožinen lenge (Efešanite 6:21, 22; Kološanite 4:8, 9). Ama but lokhe šaj o razgovor bašo javera manuša te meninel pe ko štetno ogovaranje. Ako širinaja ogovaranje, šaj te vakera bukja so nane čače ili te kera lafi bašo bukja so na valjani te džanen sarine. Ako na pazinaja, amare negativna lafencar šaj nekas te kera krivo bašo nešto so na kergja, ili te klevetina le. O fariseija klevetingje e Isuse keda vakergje kaj tano krivo bašo bukja so na kergja len (Matej 9:32-34; 12:22-24). O klevetibe ruminela nekaskoro ugled, anela dži ko akošibe, dukha hem uništinela o amalipa (Izreki 26:20).

¹² O Jehova mangela amare lafencar te pomožina hem te ohrabrina e javeren. Ov mrzinela okole „so kerela akošibe maškar o phralja“ (Izreki 6:16-19). O prvo klevetniko sine o Satana, o Beng kova so klevetingja e Devle (Otkrovenie 12:9, 10). Avdive ko sveto, normalno tano te vakeren pe hovajba bašo javera. Ama akava na valjani te ovel ko hristijansko sobranie (Galatite 5:19-21). Adaleske valjani te pazina so vakeraja hem sekogaš te razmislina angleder te vakera nešto. Angleder te vakere nešto bašo javera, puč tut: „Dali adava so mangava te vakerav tano čače? Dali adava tano ljubezno? Dali adava ka pomožinel? Dali adava so ka vakerav nešto baši nekaste, bi vakerava le sine angli leste? Sar bi osetinava man sine ako nekoj kerela mandar lafi? (Čitin 1. Solunjanite 4:11.)

13-14. a) So šaj te keren e manušenge o lafija so vredžinena? b) Soske o hristijanja valjani te izbeginen te vredžinen e javeren?

¹³ Ponekogaš, sarine amen vakeraja nešto bašo so pokasno kainaja amen. Ama na mangaja te ovel amenge  navika te kritikujna e javeren, te vakera nesave lošna bukja javerendar ili lafija so nane ljubezna. Nikogaš na valjani ko amaro životo te koristina lafija so vredžinena. O Pavle vakergja: „Ciden tumendar sekoja bari omraza, holi, gnev, vikibe hem lafija so vredžinena“ (Efešanite 4:31). O lafija so vredžinena lena e manušengoro dostoinstvo hem kerena len te osetinen pe kaj na vredinena. Posebno o čhave šaj but lokhe te oven povredime, adaleske mangaja posebno te pazina te na uniština len lafencar (Kološanite 3:21).

¹⁴ I Biblija osudinela i navika te koristina lafija so vredžinena kolencar so ka dukhava e javeren. Žalno ka ovel ako nekoj ko asavko način kerela lafi ple čhavencar ili ple bračno partnerea. Ustvari, ako nekoj na mangela te čhinavel e navikaja te vredžinel e javeren našti više te ovel delo taro sobranie (1. Korinkjanite 5:11-13; 6:9, 10). Sar so siklilem, ako vakeraja lafija soj bezobrazna, hovavne ili so nane ljubezna ka rumina amaro odnos e Jehovaja hem e javerencar.

15. Sar valjani te kera lafi e javerencar?

¹⁵ Sar šaj amari sposobnost te kera lafi, soj poklon taro Jehova, te koristina la ko način sar ov so mangela? I Biblija na vakerela amenge točno so te vakera ili so na valjani te vakera. Ki late pišinela te vakera „samo adava soj šukar, te šaj te izgradinel e javeren“ (Efešanite 4:29). O lafija soj tane čista, ljubezna hem čačutne izgradinena. O Jehova mangela amare lafencar te pomožina e javerenge hem te ohrabrina  len. Adava šaj nane te ovel lokho. Polokho tano te vakere nešto grubo ili bizo te razmisline dali ka povredine javeren, nego te vakere nešto pozitivno (Tit 2:8). Te dikha nesave načinija sar šaj te izgradina e javeren amare lafencar.

16-17. a) Soske valjani te pofalina e javeren? b) Kaste šaj te pofalina?

¹⁶ O Jehova hem o Isus darežlivo dena pofalba e javerenge. Amen da mangaja te dža palo lengoro primer (Matej 3:17; 25:19-23; Jovan 1:47). Te šaj te da pofalba koja so čače ka ohrabrinel e javeren, ka valjani te razmislina baši lende hem te sikava interes. Ko Izreki 15:23 vakerela: „O lafi vakerdo ko pravo vreme — kobor tano šukar!“ Ohrabrime siem keda nekoj iskreno pofalinela amen bašo amaro trudo ili sikavela kaj ceninela adava. (Čitin Matej 7:12; dikh i 27 fusnota.)

¹⁷ Ako isi tut navika te dikhe o šukar bukja ko javera, ka ovel tuke polokho te de iskreno pofalba. Na primer, šaj ko sobranie primetingjan kaj nekoj šukar spremingja pe bašo plo govor ili trudingja pe te del komentari ko sostanok. Šaj nesavo terno hrabro braninela pli vera ki škola ili nekoj soj pophuro redovno džala ki služba. Tle pofalna lafija šaj te ovel baš adava so valjani lenge. Isto agjaar, but važno tano o rom te vakerel ple romnjake kaj mangela la hem kaj ceninela la (Izreki 31:10, 28). Isto sar jekhe lulugjake so valjani svetlo hem pani, agjaar e manušeske valjani mangipe hem cenenje. Adava najviše valjani e čhavenge. Adaleske, rode prilike te pofaline len bašo lengere šukar osobine hem bašo lengoro trudo.  I pofalba šaj te bajrarel lengiri hrabrost, lengiri doverba hem te trudinen pe poviše te keren adava soj tano ispravno.

18-19. a) Soske valjani te da amaro najšukar te ohrabrina e javeren? b) Sar šaj te kera adava?

¹⁸ Keda ohrabrinaja hem utešinaja e javeren, amen džaja palo e Jehovaskoro primer. Ov grižinela pe okolenge soj tane „čorole“ hem soj tane „phage vilea“ (Isaija 57:15). O Jehova mangela te ohrabrina jekh jekhe hem te vakera utešna lafija okolenge soj tane razočarime (1. Solunjanite 5:11, 14). Keda keraja akava, o Jehova dikhela hem ceninela amaro trudo.

 ¹⁹ Šaj dikhea ko sobranie kaj nekoj tano obeshrabrimo ili razočarimo. So šaj te vakere te šaj te pomožine leske? Šaj ka našti te rešine leskoro problemi, ama šaj te sikave kaj grižinea tut leske. Na primer, šaj te dogovorine tut te nakhe vreme lea. Šaj te čitine jekh stiho tari Biblija so ka ohrabrinel le hem čak šaj zaedno te molinen tumen (Psalm 34:18; Matej 10:29-31). Uverin le kaj o phralja hem o phenja ko sobranie mangena le (1. Korinkjanite 12:12-26; Jakov 5:14, 15). Ker lafi ko način kova so ka sikavel kaj adava so vakerea čače mislinea le hem kaj čače verujnea ko adava. (Čitin Izreki 12:25.)

20-21. So kerela o manuša polokho te prifatinen sovet?

 ²⁰ Isto agjaar, izgradinaja e javeren keda daja len šukar sovet. Adaleske so siem nesovršena, ponekogaš valjani amenge sovet. Ko Izreki 19:20 vakerela: „Šun sovet hem prifatin ukor, te šaj palo adava te ove mudro“. Nane samo o starešine adala so dena sovet. O roditelija valjani te den vodstvo pumare čhavenge (Efešanite 6:4). O phenja da šaj te den sovet jekh jekhake (Tit 2:3-5). Adaleske so mangaja amare phralen hem phenjen, mangaja te ova sigurna kaj o način sar ka da o sovet nane te povredinel len. So šaj te pomožinel amenge ko adava?

²¹ Šaj nekogaš dobingjan jekh šukar sovet so sine tuke lokho te prifatine le. Soske sine adava agjaar? Izgleda osetingjan kaj adava so dengja tut sovet čače grižinela pe tuke ili šaj kergja tuja lafi ko jekh ljubezno način (Kološanite 4:6). Sigurno o sovet sine temelimo ki Biblija (2. Timotej 3:16). Bizi razlika dali direktno ka citirina tari Biblija ili na, o sovet so ka da sekogaš valjani te ovel temelimo ki Biblija. Nikoj na valjani te terinel e javeren te mislinen sar leste ili pogrešno te koristinel o stihija te šaj te poddržinel ple lična idee. Keda razmislinea sar sine tuke dendo sovet, adava ka pomožinel tuke keda dea sovet e javerenge.

22. Sar mangea te koristine tli sposobnost te kere lafi?

²² I sposobnost te kera lafi tani poklon taro Devel. O mangipe sprema leste ka pottikninel amen akava poklon te koristina le ko ispravno način. Ma bistre kaj o lafija isi len mokj te rušinen ili te izgradinen. Adaleske, te da sa amendar te šaj te koristina amare lafija te den sila e javerenge hem te ohrabrinen len.