1-2. So kergja o Valaam te šaj te anel šteta e Jehovaskere narodoske?

 ZAMISLIN tuke sar jekh ribari džala ko jekh than kote so džanela kaj šaj te astarel jekh vrsta mačhe. Ov birinela jekh mamka hem frdela i jadica ko pani. Strplivo adžikerela, hem keda o mačho ka astargjovel ki jadica, ov cidela i trska hem ikalela taro pani adava so astargja.

² O manuša da ko slično način šaj te oven astarde ki jadica. Na primer, o Izraelcija angleder te khuven ki Vetimi phuv, kergje peske logori ki moavsko ramnina. O cari taro Moav vetingja jekhe manušeske so vikinela pe Valaam kaj ka del le but pare ako dengja arman e Izraelcon. Ko krajo o Valaam arakhlja način sar te kerel o Izraelcija korkori te anen peske arman. Ov šukar biringja i mamka. Bičhalgja terne moavken te džan ko izraelsko logori hem te zavedinen e muršen (4. Mojseeva 22:1-7; 31:15, 16; Otkrovenie 2:14).

3. Sar o Izraelcija astargje pe ki mamka e Valaameskiri?

 ³ Dali e Valaameskoro plani uspejngja? Oja. But milje Izraelcija kergje „seksualno nemoral e moavska džuvlencar“. Ola isto agjaar počmingje te obožavinen hovavne devlen, sar soj o Vaal taro Fegor, kova so sine devel bašo seks. Sar rezultati adalestar, 24.000 Izraelcija mule ki granica angleder te khuven ki Vetimi phuv (4. Mojseeva 25:1-9).

4. Soske but Izraelcija kergje nemoral?

⁴ Soske ko but Izraelcija uspejngja e Valaameskoro plani? Ola mislinena sine samo bašo ple sebična želbe, hem bistergje sa adava so kergja o Jehova baši lende. E Izraelcon sine len but pričine te oven verna e Jehovaske. Ov oslobodingja len taro ropstvo ko Egipet, dengja len hajbaske džikote sine ki pustina, hem bezbedno angja len dži ki Vetimi phuv (Evreite 3:12). Sepak, ola sine zavedime taro seksualno nemoral. O apostol Pavle pišingja: „Te na kera seksualno nemoral, sar so nesave lendar kergje seksualno nemoral“ (1. Korinkjanite 10:8).

5-6. So sikljovaja amen taro adava so ulo e Izraelconge?

⁵ O nevo sveto tano but paše. Ki nesavi smisla, amen da siem sar o Izraelcija so sine ki granica angleder te khuven ki Vetimi phuv (1. Korinkjanite 10:11). Ko sveto kote so živinaja avdive, o manuša tane opsednime taro seks but poviše nego so sine o Moavcija. Akava šaj lokheste te vlijajnel upro e Jehovaskoro narodo. Ustvari, o seksualno nemoral tani i najuspešno mamka so koristinela la o Beng (4. Mojseeva 25:6, 14; 2. Korinkjanite 2:11; Juda 4).

⁶ Puč tut: „Dali poviše mangava te uživinav ko  nesave sebična želbe kola so trajnena kratko vreme, nego te živinav večno ko bahtalipe ko nevo sveto?“ Vredinela te trudine tut te ove poslušno ki e Jehovaskiri zapoved: „Našen taro seksualno nemoral“! (1. Korinkjanite 6:18).

7-8. Soj tano o seksualno nemoral? Save tane o posledice taro nemoral?

⁷ But manuša avdive ponašinena pe bezobrazno hem otvoreno sikavena kaj na poštujnena e Devleskere zakonija bašo seks. Ki Biblija, bašo izraz seksualno nemoral mislinela pe ko seksualna odnosija, oralno seks, analno seks, ili galibe o polova organija maškar manuša so nane zakonski ko brako. Ko adava tane vklučime o seksualna odnosija maškar o manuša taro isto pol hem seksualna odnosija maškar o manuša hem o životne. Baši akaja tema šaj ka ovel ladžavo te kera lafi, ama valjani jasno te haljova akava te šaj te cida amen taro bukja so mrzinela len o Devel. (Dikh ki 23 fusnota.)

⁸ I Biblija jasno vakerela kaj, ako nekoj kerela seksualno nemoral hem na kainela pe, mora te ovel isklučimo taro sobranie (1. Korinkjanite 6:9; Otkrovenie 22:15). Keda nekoj tano nemoralno, ov našavela plo samopoštovanje hem e javeren nane len doverba ki leste. O nemoral sekogaš anela problemija, sar soj i nečisto sovest khamnipe so nane planirimo, problemija ko brako, zarazna nasvalipa, pa čak meribe. (Čitin Galatite 6:7, 8.) Ako jekh manuš tano ko iskušenie te kerel nemoral, valjani te tergjol hem šukar te razmislinel bašo o posledice taro adava, tegani ov verojatno  nane te mangel te kerel nemoral. Ama but puti o manuša na razmislinena bašo posledice, ola mangena te zadovolinen samo pumare želbe. O prvo čekori so obično ingarela dži ko nemoral tani i pornografija.

9. Soske i pornografija tani opasno?

⁹ I pornografija tani kerdi te bajrarel amare seksualna želbe. Avdive, pornografija isi segde — ko spisanija, lila, muzika hem televiziska emisie, a isto agjaar ko internet. But manuša mislinena kaj i pornografija nane štetno, ama ustvari oj tani but opasno. Oj šaj te kerel nesavo manuš te ovel zavisno taro seks hem te bajron ki leste rumime želbe. Ako nekoj počminela te dikhel pornografija, adava šaj te anel dži ki navika te masturbirinel, te oven le problemija ko brako hem čak te anel dži ko razvod. (Rimjanite 1:24-27; Efešanite 4:19; dikh i 24 fusnota.)

10. Sar o načelo taro Jakov 1:14, 15 ka pomožinel amen te izbegina o nemoral?

¹⁰ Važno tano te haljova so šaj te anel dži ko nemoral. Ko Jakov 1:14, 15 čitinaja: „Sekova jekh tano iskušimo agjaar so cidela le hem hovavela le leskiri želba. Keda i želba ovela but bari, anela dži ko grevo, a o grevo anela meribe“. Keda ka pojavinen pe tuke pogrešna misle, odma cide len tari tli godi. Ako slučajno pojavinena pe tuke erotska slike, odma čhinav te dikhe len! Ačhav o kompjuteri ili menin i programa. Ma dozvolin te khuven pogrešna želbe ko tlo vilo. Ako na kerea adava, tle pogrešna želbe šaj te oven doborom silna so ka ovel tuke pharo te kontrolirine len. (Čitin Matej 5:29, 30.)

11. Sar ka pomožinel amenge o Jehova keda isi amen pogrešna misle?

 ¹¹ O Jehova džanela amen pošukar nego amen so pendžaraja amen. Džanela kaj siem nesovršena. Ama isto agjaar džanela kaj amen šaj uspešno te borina amen protiv o pogrešna želbe. O Jehova vakerela amenge: „Mudaren o želbe so avena taro telo: o seksualno nemoral, o melalipe, i nekontrolirano seksualno strast, i lošno želba hem i želba te ovel tumen sa poviše hem poviše, koja tani idolopoklonstvo“ (Kološanite 3:5). Iako nane lokho te kerel pe adava, o Jehova tano strplivo amencar hem ov ka pomožinel amenge (Psalm 68:19). Jekh terno phral pelo ki zamka te ovel le navika te dikhel pornografija hem te masturbirinel. Leskere amala tari škola ko adava dikhena sine sar nešto normalno, ama ov vakerela: „Mli sovest više na  reagirinela sine hem vodinava sine nemoralno životo“. Halilo kaj valjani sine te kontrolirinel ple želbe, hem ov čhinavgja asavke navikencar soske o Jehova pomožingja leske. Ako isi tut nemoralna misle, molin e Jehova te del tut „sila koja so nakhavela i normalno“ te šaj tle misle te ačhoven čista (2. Korinkjanite 4:7; 1. Korinkjanite 9:27).

12. Soske valjani te arakha amaro vilo?

¹² O Solomon vakergja: „Taro sa o bukja so valjani te arakhe, najviše arakh tlo vilo, soske lestar avela o životo“ (Izreki 4:23). O Solomon akate mislingja ko adava save siem andral, kote soj vklučime amare misle, čuvstvija hem želbe, kola so o Jehova šaj te dikhel len. Adava so dikhaja šaj te ovel le baro vlijanie upro amende. O verno Jov vakergja: „Kergjum zavet me jakhencar. Adaleske sar šaj te dikhav ki javer džuvli ko pogrešno način?“ (Jov 31:1). Sar o Jov, amen da valjani but te pazina so dikhaja hem bašo so razmislinaja. Sar o psalmisti, te molina amen: „Cide me jakhja taro bukja so na vredinena“ (Psalm 119:37).

13. Save amala biringja peske i Dina?

¹³ Amare amala šaj but te vlijajnen upri amende — ili ko šukar način ili ko lošno. Ako birinea amalen kola so ikerena pe ko e Devleskere merilija, ola šaj te pomožinen tuke tu da te kere adava. (Izreki 13:20; čitin 1. Korinkjanite 15:33.) Kobor tano važno te birina šukar amala dikhjola pe taro adava so ulo e Dinake. Oj sine jekh taro e Jakoveskere čhaja, so značinela kaj barili ki familija so služinela sine e Jehovaske. I Dina na sine nemoralno džuvli, ama sine paše  amalin e hanaansko čhaencar kola so na služinena sine e Jehovaske. O Hanaancija dikhena sine ko seks but porazlično taro e Devleskoro narodo hem sine pendžarde sar nemoralna (3. Mojseeva 18:6-25). Džikote i Dina sine ple amalinkencar zapoznajngja e Siheme, jekh terno Hanaanco. Leske svidžingja pe i Dina. O Sihem sine o „najugledno“ manuš ki pli familija. Ama ov na mangela sine e Jehova (1. Mojseeva 34:18, 19).

14. So ulo e Dinake?

¹⁴ O Sihem kergja adava so leske sine normalno hem prifatlivo. Adaleske so svidžingja pe leske i Dina, ov lelja la hem silujngja la. (Čitin 1. Mojseeva 34:1-4.) Adava so ov silujngja la, angja dži ko poviše problemija so završingje tragično e Dinake hem lakere familijake (1. Mojseeva 34:7, 25-31; Galatite 6:7, 8).

15-16. Sar šaj te ova mudra?

¹⁵ Na valjani te kera i isto greška sar i Dina te šaj te džana kaj e Jehovaskere moralna merilija tane bašo amaro šukaripe. Ki Biblija pišinela: „Koj džala mudra manušencar, mudro ka ovel, a kas isi buti okolencar so nane gogjaver, lošno ka nakhel“ (Izreki 13:20). Čhiv tuke sar cel te haljove soj tano ispravno anglo Jehova hem tegani ka izbegine nepotrebna dukha hem muke (Izreki 2:6-9; Psalm 1:1-3).

¹⁶ Šaj te ova mudra ako proučinaja e Devleskoro lafi, ako molinaja amen leske angleder te ana nesavi odluka hem ako šunaja o šukar sovetija taro verno hem razborito robo (Matej 24:45; Jakov 1:5). Džangjola pe, sarine amen siem slaba hem nesovršena (Eremija 17:9). Sar ka reagirine ako nekoj predupredinela tut kaj sian ki opasnost te kere nemoral? Dali ka vredžine  tut ili ponizno ka prifatine i pomoš? (2. Carevite 22:18, 19).

17. Sar šaj te pomožinel amen o sovet taro jekh phral ili phen? Vaker primer.

¹⁷ Na primer, zamislin tuke akaja situacija. Jekh phen ki buti isi la jekh kolega so sikavela lake posebno vnimanie hem kaninela la te ikljol lea. Ov na služinela e Jehovaske, ama izgledinela but simpatično hem ljubezno. Jekh javer phen dikhela len zaedno hem pokasno trudinela pe te kerel laja lafi bašo adava. Sar ka reagirinel i prvo phen? Dali ka opravdinel pe, ili ka ovel blagodarno bašo predupreduvanje? Akaja phen šaj mangela e Jehova hem mangela te kerel adava soj ispravno. Ama ako prodolžinela te ikljol akale manušea, dali našela „taro seksualno nemoral“ ili isi la „doverba ko plo vilo“? (Izreki 22:3; 28:26; Matej 6:13; 26:41).

18-19. Sar o Josif našlja taro nemoral, hem so pomožingja leske te kerel adava?

¹⁸ Sar terno, o Josif sine robo ko Egipet. Sekova dive, leskere gospodareskiri romni rodela sine te sovel lea, ama o Josif džanela sine kaj adava tano pogrešno. O Josif mangela sine e Jehova hem mangela sine te ugodinel leske. Sekova puti keda oj mangela sine te zavedinel le, o Josif odbinela la sine. Adaleske so sine robo, ov našti sine te džal ko javer gospodari. Jekh dive, keda leskere gospodareskiri romni manglja silaja te terinel le te sovel laja, ov „našlja avri“. (Čitin 1. Mojseeva 39:7-12.)

¹⁹ Akaja situacija šaj sine te završinel but pojaver ako e Josife sine le nemoralna misle ili ako fantazirinela sine baši late. Ama o amalipe e Jehovaja sine leske najvažno taro sa javer. Ov vakergja lake: „Mo gospodari... na zabraningja mange ništo osven tute, soske sian leskiri romni. Adaleske sar šaj te kerav doborom baro lošnipe hem te grešinav e Devleske?“ (1. Mojseeva 39:8, 9).

20. Kotar džanaja kaj o Josif kergja bahtalo e Jehova?

²⁰ Iako o Josif sine dur tari pli familija hem taro plo kher, ov sekogaš sine verno e Devleske hem o Jehova nagradingja le (1. Mojseeva 41:39-49). O Jehova sine but bahtalo adaleske so o Josif sine leske verno (Izreki 27:11). Šaj te ovel pharo te izbegine o nemoral. Ama setin tut ko akala lafija: „Tumen so mangena e Jehova, mrzinen adava soj lošno! Ov arakhela o životo okolengoro soj verna, hem spasinela len taro vasta e lošna manušengere“ (Psalm 97:10).

21. Sar jekh terno phral postapingja sar o Josif?

 ²¹ Sekova dive, e Jehovaskoro narodo hrabro sikavela kaj mrzinela o lošno, a kaj mangela o šukar (Amos 5:15). Bizi razlika kobor berš isi tut, tu da šaj te ačhove verno e Jehovaske. Jekhe terne phraleskiri vera sine čhivdi ko ispit ki škola. Jekh čhaj vakergja leske kaj ka ovel la seksualna odnosija lea ako pomožinela lake ko testi baši matematika. So kergja akava phral? Ov postapingja sar o Josif. Ov vakergja: „Odma odbingjum la. Adaleske so ačhiljum cvrsto, na našavgjum mo dostoinstvo hem mo samopoštovanje“. Sekova privremeno zadovolstvo so avela taro nemoral, često anela dukh hem sekiracija (Evreite 11:25). Ako siem poslušna e Jehovaske, sekogaš ka ova bahtale (Izreki 10:22).

22-23. Sar šaj te pomožinel amenge o Jehova čak ako keraja seriozno grevo?

²² O Satana ka probinel te astarel amen ki zamka preku o seksualno nemoral, hem šaj te ovel amenge but pharo te na pera ki adaja zamka. Sekaske amenge šaj ponekogaš te pojavinen pe pogrešna misle (Rimjanite 7:21-25). O Jehova džanela akava hem „na bistrela kaj siem taro pravo“ (Psalm 103:14). Ama, so ako jekh hristijani kerela nemoral? Šaj li nešto te pomožinel leske ki akaja situacija? Oja. Ako ov čače kainela pe, o Jehova ka pomožinel leske. O Devel tano spremno te prostinel. (Psalm 86:5; Jakov 5:16; čitin Izreki 28:13.)

²³ O Jehova isto agjaar dela manuša „sar poklon“ — starešine kola so mangipaja grižinena pe amenge (Efešanite 4:8, 12; Jakov 5:14, 15). Ola pomožinena amenge te šaj palem te ova ko šukar odnos e Jehovaja (Izreki 15:32).

24-25. Sar šaj i mudrost te pomožinel tuke te izbegine o nemoral?

²⁴ Te šaj te ana šukar odluke valjani te haljova sar e Jehovaskere zakonija tane bašo amaro šukaripe. Na mangaja te ova sar o terno manuš soj opišimo ko Izreki 7:6-23. Ov na sine mudro, hem adaleske astargja pe ki mamka taro seksualno nemoral. Te ove mudro tano but poviše nego samo te ove inteligentno. Keda siem mudra, trudinaja amen te haljova sar o Devel razmislinela hem te primenina adava ko amaro životo. Setin tut ko akala mudra lafija: „Koj trudinela pe te ovel razborito, mangela korkori peste. Koj ceninela i razboritost ka ovel uspešno“ (Izreki 19:8).

²⁵ Dali sian celosno uverimo kaj e Devleskere merilija tane ispravna? Dali čače verujnea kaj, ako ikerea tut ki lende ka ove bahtalo? (Psalm 19:7-10; Isaija 48:17, 18). Ako panda na sian sigurno, setin tut ko sa o šukar bukja so kergja tuke o Jehova. I Biblija vakerela: „Probinen hem dikhen kobor tano šukar o Jehova!“ (Psalm 34:8). Kobor poviše razmislinea bašo akava, doborom poviše ka mange e Devle. Mang so ov mangela, a mrzin so ov mrzinela. Stalno mislin bašo šukar bukja — bukja soj čačutne, pravedna, čista, mangipaske hem vredna falibaske (Filipjanite 4:8, 9). Mukh te vodinel tut e Jehovaskiri mudrost, sar so vodingja e Josife hem agjaar ka ovel tut bari korist (Isaija 64:8).

26. So ka dikha ponadari?

²⁶ Bizi razlika dali sian ko brako ili na, o Jehova mangela te uživine ko tlo životo hem te ove bahtalo. Ko sledna duj poglavja ka dikha kola bukja ka pomožinen amenge te kera amaro brako uspešno.