Dža ko teksto

Dža ki sodržina

10 POGLAVJE

O brako — poklon taro Devel

O brako — poklon taro Devel

„Šelo trine vrvkencar na čhingjola lokheste“ (PROPOVEDNIK 4:12)

1-2. a) Ko so nadinena pe adala soj neve ko brako? b) Bašo kola pučiba ka kera lafi ko akava poglavje?

 KONEČNO alo o dive e bijaveskoro! I bori hem o džamutro tane but bahtale bašo zaedničko životo soj tano angli lende hem isi len sune so mangena te ispolninen pe. Ola nadinena pe kaj lengoro brako ka trajnel hem ka ovel bahtalo.

2 Ama but brakija so počminena šukar na ačhona bahtale. Te šaj o brako te ovel trajno hem bahtalo, o bračna partnerija valjani te džan palo e Devleskoro vodstvo. Te dikha so vakerela i Biblija bašo akala pučiba: Kola tane o pozitivna strane taro brako? Ako mangea te khuve ko brako, sar šaj te birine šukar partneri? Sar šaj te ove šukar rom ili romni? So ka pomožinel o brako te ovel trajno? (Čitin Izreki 3:5, 6.)

DALI TE OVAV KO BRAKO ILI NA?

3. Dali valjani te ove ko brako te šaj te ove bahtalo? Objasnin.

3 Nesave mislinena kaj jekh manuš našti te ovel bahtalo ako nane ko brako. Ama, adava nane točno. O Isus vakergja kaj adava so nekoj nane ko brako šaj te ovel poklon (Matej 19:10-12). Isto agjaar o apostol Pavle vakergja kaj isi prednostija keda nekoj nane ko brako (1. Korinkjanite 7:32-38). Tu odlučinea dali ka ove ko brako ili na. Na valjani te dozvoline tle amala, familija ili tli kultura te terinen tut te khuve ko brako.

4. Kola tane nesave prednostija taro šukar brako?

4 I Biblija vakerela kaj o brako isto agjaar tano poklon taro Devel hem kaj isi le nesave prednostija. O Jehova vakergja e prvo manušeske, e Adameske: „Nane šukar više o manuš te ovel korkori. Ka kerav leske pomošnička, nekoj so odgovorinela leske“ (1. Mojseeva 2:18). O Jehova kergja e Eva te ovel e Adameske romni, hem ola ule i prvo familija. Ako jekh bračno pari isi len čhave, tegani lengoro brako valjani te ovel jekh stabilno sredina kote so ka šaj te bajraren pumare čhaven. Ama, o čhave nane i edinstveno cel soske tano kerdo o brako (Psalm 127:3; Efešanite 6:1-4).

5-6. Sar šaj o brako te ovel sar „šelo trine vrvkencar“?

5 O cari o Solomon pišingja: „Dujenge tano pošukar nego jekheske, soske isi len šukar nagrada bašo pumaro trudo. Soske, ako jekh perela, o dujto ka pomožinel ple amaleske te uštel. Ama so ako jekh perela hem nane koj te pomožinel leske te uštel?.. Šelo trine vrvkencar na čhingjola lokheste“ (Propovednik 4:9-12).

6 Ko jekh brako o bračna partnerija tane najpaše amala. Ola pomožinena jekh jekheske, utešinena pe hem zaštitinena jekh jekhe. O mangipe kerela o brako te ovel zoralo, ama ka ovel panda pozoralo ako o rom hem i romni služinena e Jehovaske. Tegani lengoro brako ka ovel sar cvrsto „šelo trine vrvkencar“. Asavko šelo tano pozoralo taro šelo pletimo samo duje vrvkencar. Jekh brako ka ovel pozoralo ako o Jehova tano delo lestar.

7-8. Savo sovet dela i Biblija bašo brako?

7 Odkeda ka venčinen pe, o rom hem i romni šaj te zadovolinen pumare prirodna seksualna želbe hem te uživinen ko adava (Izreki 5:18). Ama, ako nekoj mangela te khuvel ko brako samo te zadovolinel ple želbe, oj ili ov šaj te birinel pogrešno partneri. Adaleske i Biblija vakerela kaj nekoj šaj te khuvel ko brako otkeda ka nakhel o vreme keda počminena te pojavinen pe leske seksualna želbe hem keda ola tane najsilna (1. Korinkjanite 7:36). Pošukar te na khuvel pe ko brako sa džikote na smirinena pe adala čuvstvija. Tegani jekh manuš šaj pošukar te razmislinel hem te anel pošukar odluke (1. Korinkjanite 7:9; Jakov 1:15).

8 Ako razmislinea te khuve ko brako, valjani te ove realno hem svesno kaj sekova brako ka ovel le predizvikija. O Pavle vakergja kaj okola so khuvena ko brako „ka oven len telesna nevolje“ (1. Korinkjanite 7:28). Čak ko najšukar brako ka oven problemija. Adaleske, ako odlučingjan te khuve ko brako, mudro birin tuke šukar partneri.

KASTE TE BIRINAV TE OVEL MLO BRAČNO PARTNERI?

9-10. So ka slučinel pe ako khuvaja ko brako nekasaja so na služinela e Jehovaske?

9 Keda birinaja bračno partneri važno tano te ikera amen ko akava biblisko načelo: „Ma čhiven tumen ko jarem e nevernikoncar, kova so nane ednakvo“ (2. Korinkjanite 6:14). O apostol Pavle keda pišingja akala lafija sine le ki godi adava so kerena o zemjodelcija. Ako duj životne soj tane različna ki sila hem ko baripe, jekh zemjodelco nane te čhivel len ko isto jarem te keren buti ki niva. Adava nane te ovel šukar solduje životnenge soske solduj ka mučinen pe. Slično agjaar, ako nekoj so služinela e Jehovaske khuvela ko brako nekasaja so na služinela leske, ka ovel le but problemija. Adaleske i Biblija dela amen o mudro sovet te khuva ko brako „samo ko Gospodari“ (1. Korinkjanite 7:39).

10 Ponekogaš, nesave hristijanja mislinena kaj ka ovel pošukar te khuven ko brako nekasaja so na služinela e Jehovaske nego te ačhon korkori. Ako na šunaja o biblisko sovet, adava šaj te anel amenge dukh hem te na ova bahtale. Amenge sar e Jehovaskere sluge, najvažno ko životo tano te služina leske. Sar bi osetinea tut sine ako i najvažno buti ko tlo životo našti te deline la tle bračno partnerea? But džene odlučingje te ačhon korkori nego te oven ko brako nekasaja so na mangela e Jehova hem so na služinela leske. (Čitin Psalm 32:8.)

11. Sar šaj te birine tuke šukar bračno partneri?

11 Akava na značinela kaj bilo koj so služinela e Jehovaske šaj te ovel tuke šukar rom ili romni. Ako mislinea te khuve ko brako, rode nekas so čače ka svidžinel pe tuke hem kasaja so šukar ka haljove tut. Adžiker džikote na arakhea nekas so isi le ista celija ko životo sar so isi tute hem koj so čhivela e Jehova ko prvo than. Odvojn tuke vreme te čitine hem te razmisline bašo korisna sovetija bašo brako so isi ko amare publikacie so avena taro verno hem razborito robo. (Čitin Psalm 119:105.)

12. So šaj te sikljova taro biblisko izveštaj bašo Avraam keda biringja romni ple čhaveske?

12 Ko nesave kulture tano normalno o roditelija te birinen bračno partneri ple čhaveske ili čhajake. Mislinela pe kaj o roditelija džanena soj tano najšukar lengere čhavenge. Akava običaj sine isto agjaar normalno ko biblisko vreme. Adaleske ako tli familija odlučinela te ikerel pe ko akava običaj, i Biblija šaj te pomožinel e roditelenge te džanen kola osobine te roden ko jekh bračno partneri ple čhavenge. Na primer, keda o Avraam biringja romni ple čhaveske e Isakoske, na sine leske važno o barvalipe ili i položba, nego dali oj mangela e Jehova. (1. Mojseeva 24:3, 67; dikh i 25 fusnota.)

SAR ŠAJ TE SPREMINAV MAN BAŠO BRAKO?

13-15. a) Sar šaj jekh murš te spreminel pe te šaj te ovel šukar rom? b) Sar šaj jekh džuvli te spreminel pe te šaj te ovel šukar romni?

13 Ako mislinea te khuve ko brako, razmislin dali sian spremno. Šaj mislinea kaj sian, ama ajde te dikha so čače značinela te ove spremno bašo brako. O odgovor šaj ka iznenadinel tut.

Odvojn tuke vreme te čitine hem te razmisline bašo sovetija taro e Devleskoro Lafi bašo brako

14 I Biblija vakerela kaj e rome hem e romnja isi len različna uloge ki familija. Adaleske te šaj jekh murš ili jekh džuvli te haljon dali tane spremna bašo brako valjani te razmislinen savi uloga ka ovel len ko brako. Ako jekh murš mislinela te ženinel pe, valjani te pučel pe dali tano spremno te ovel poglavari ki familija. O Jehova očekujnela taro jekh rom te grižinel pe ple romnjake hem ple čhavenge ko materijalno hem ko emocionalno pogled. Soj najvažno, o rom valjani te lel vodstvo ko duhovna aktivnostija ki pli familija. Sprema i Biblija, jekh manuš so na grižinela pe ple familijake „pološno tano taro manuš soj bizi vera“ (1. Timotej 5:8). Adaleske, ako sian murš hem mangea te ženine tut, razmislin sar šaj te primenine akava biblisko načelo: „Završin tli buti so isi tut avrijal hem spremin sa so valjani tuke baši niva, hem palo adava gradin tlo kher“. Javere lafencar, angleder te ženine tut, razmislin dali ka šaj te ove asavko rom sar so rodela o Jehova (Izreki 24:27).

15 Ako jekh džuvli razmislinela te khuvel ko brako valjani te pučel pe dali tani spremno baši odgovornost te ovel romni ili daj. Ki Biblija tane spomnime nekobor načinija sar šaj jekh šukar romni te grižinel pe ple romeske hem čhavenge (Izreki 31:10-31). Avdive, but murša hem džuvlja mislinena samo bašo adava so valjani o bračno partneri te kerel lenge. Ama o Jehova mangela te razmislina bašo adava so amen valjani te kera bašo amaro partneri.

16-17. Bašo so valjani te razmisline ako mangea te khuve ko brako?

16 Angleder te khuve ko brako, razmislin bašo adava so vakerela o Jehova bašo rom hem i romni. Te ovel pe poglavari ki familija na značinela kaj o rom šaj te postapinel grubo, ni ko fizičko ni ko emocionalno pogled. Isto sar o Isus, jekh šukar poglavari ki familija ljubezno hem mangipaja grižinela pe ple familijake (Efešanite 5:23). A jekh džuvli valjani te razmislinel so značinela te poddržinel ple romeskere odluke hem te sorabotinel lea (Rimjanite 7:2). Oj valjani te pučel pe dali ka ovel bahtali ako tani podložno jekhe nesovršeno manušeske. Ako mislinela kaj našti te kerel adava, šaj ka odlučinel kaj ka ovel pošukar te na khuvel ko brako nesavo vreme.

17 O rom hem i romni valjani te grižinen pe poviše bašo adava te ovel bahtalo lengoro partneri nego ola. (Čitin Filipjanite 2:4.) O Pavle pišingja: „Sekova jekh tumendar mora te mangel ple romnja sar korkori pes, a i romni valjani hor te poštujnel ple rome“ (Efešanite 5:21-33). Solduj džene, hem o rom hem i romni, valjani te osetinen pe mangle hem poštujme. Ama te šaj o brako te funkcionirinel šukar, e romeske tano posebno važno te džanel kaj i romni poštujnela le, a e romnjake tano posebno važno te džanel kaj o rom mangela la.

18. Soske jekh pari valjani te pazinel džikote zapoznajnela pe?

18 O periodi keda duj džene zapoznajnena pe valjani te ovel bahtalo vreme soldujenge. Adava tano vreme keda valjani te oven realna hem iskrena te šaj te odlučinen dali ka mangen te oven zaedno celo životo. Džikote zapoznajnena pe, o murš hem i džuvli sikljona sar te keren lafi jekh jekhea hem trudinena pe te dikhen so čače isi jekh jekhe ko vilo. Sar so ovela i vrska popaše, prirodno tano te osetinen pe fizički privlečime jekh jekhea. Ama ola valjani te kontrolirinen akala čuvstvija angleder te len pe, te šaj te na keren nemoral. O čačutno mangipe ka pomožinel lenge te kontrolirinen pe hem ka sprečinel len te keren nešto so ka ruminel lengoro odnos maškar peste hem lengoro odnos e Jehovaja (1. Solunjanite 4:6).

Džikote zapoznajnena pe, o murš hem i džuvli sikljona sar te keren lafi jekh jekhea

SAR TE KERAV MLO BRAKO TE OVEL TRAJNO?

19-20. Sar valjani te dikha ko brako?

19 Ko but lila hem filmija o vrske završinena jekhe bare hem bahtale bijavea. Ama ko realno životo o bijav tano samo početok. E Jehovaskiri namera sine o brako te ovel trajno vrska (1. Mojseeva 2:24).

20 Avdive, but manuša ko brako dikhena sar nešto privremeno. Lokheste khuvena ko brako hem lokheste razvedinena pe. Nesave mislinena kaj, keda počminena o problemija tegani valjani te mukhen pe. Ama setin tut ki sporedba tari Biblija bašo pletimo šelo trine vrvkencar. Asavko šelo nane te čhingjol čak keda tano ko baro pritisok. Ako molinaja e Jehova te pomožinel amen, amaro brako šaj te ovel trajno. O Isus vakergja: „O Devel so phanlja te ovel jekh, o manuš ma te odvojnel“ (Matej 19:6).

21. So ka pomožinel e romeske hem e romnjake te mangen pe jekh jekhea?

21 Sarinen isi amen jaka hem slaba strane. But lokheste šaj te koncentririna amen ko e javerengere slabostija, a posebno amare bračno partnereskere. Ama, ako keraja adava, nane te ova bahtale. Tari javer strana, ako koncentririnaja amen ko šukar osobine amare bračno partnereskere, ka šaj te ovel amen bahtalo brako. Dali šaj te dikha agjaar ko amaro bračno partneri iako tano nesovršeno? Šaj. O Jehova džanela kobor siem nesovršena, ama sepak dikhela amare šukar osobine. Zamislin tuke te na kerel adava! O psalmisti vakergja: „Ako dikhea ko amare greške, o Jah, tegani, o Jehova, koj ka ačhol?“ (Psalm 130:3). O rom hem i romni šaj te oven sar o Jehova adalea so ka dikhen o šukar bukja ko plo partneri hem ka oven spremna te prostinen. (Čitin Kološanite 3:13.)

22-23. Sar o Avraam hem i Sara dengje šukar primer bašo brako?

22 Sar so nakhena o berša, o brako šaj te ovel pozoralo. E Avraame hem e Sara sine len bahtalo brako. Keda o Jehova vakergja e Avraameske te mukhel plo kher ki diz Ur, e Sara šaj sine la poviše taro 60 berš. Zamislin tuke kobor sine lake pharo te mukhel plo udobno kher hem te živinel ko šatorija. Ama i Sara poštujnela sine e Avraame. Keda valjani sine nešto te odlučinel pe, oj poddržinela sine ple rome taro vilo. I Sara čače sine e Avraameske šukar amal hem partneri (1. Mojseeva 18:12; 1. Petrovo 3:6).

23 Džangjola pe, o šukar brako na značinela kaj o rom hem i romni sekogaš ka soglasinen pe ko sa. Jekh puti, keda o Avraam na soglasingja pe e Saraja, o Jehova vakergja leske: „Šun la“. O Avraam kergja adava, hem ko krajo sine len šukar rezultatija (1. Mojseeva 21:9-13). Ako ponekogaš na soglasinea tut tle bračno partnerea, ma obeshrabrin tut! Najvažno tano, čak keda isi tumen asavke nesoglasuvanja, ponadari da te sikaven kaj poštujnena hem mangena jekh jekhe.

Ker e Devleskoro Lafi delo taro tlo brako panda ko početok

24. Sar šaj amaro brako te anel slava e Jehovaske?

24 Ko hristijansko sobranie, isi but bahtale bračna parija. Ako mangea te khuve ko brako, ma bistre kaj adava kas ka birine te ovel tlo bračno partneri tani jekh taro najvažna odluke ko tlo životo. Adava ka vlijajnel ko celo tlo životo, adaleske rode o Jehova te vodinel tut. Tegani mudro ka birine tle partnere, ka spremine tut bašo brako hem ka trudine tut tlo brako te ovel jekh cvrsto vrska so ka anel slava e Jehovaske.