Dža ko teksto

Dža ki sodržina

11 POGLAVJE

O životo ko brako palo bijav

O životo ko brako palo bijav

„O mangipe nikogaš na čhinavgjola“ (1. KORINKJANITE 13:8)

1-2. Dali adava so isi problemija ko brako značinela kaj o brako nane uspešno? Objasnin.

 O BRAKO tano jekh poklon taro Jehova. Ov šaj te kerel e manušeskoro životo pobahtalo. Ama, ko sekova brako ka oven problemija. Šaj čak ka izgledinel kaj nikogaš nane te avel krajo e problemenge, hem o bračna partnerija šaj te na oven više doborom paše sar so sine.

2 Na valjani te iznenadina amen ako ko brako ponekogaš ka oven amen pharipa. Ama, adava so isi amen pharipa na značinela kaj amaro brako nane uspešno. Čak o bračna parija so sine len seriozna problemija arakhle način sar te rešinen len hem te keren pumaro brako pozoralo. Sar uspejngje te keren adava?

OV POPAŠE E DEVLEA HEM TLE BRAČNO PARTNEREA

3-4. So šaj te slučinel pe ponekogaš ko brako?

3 O brako tano vrska maškar duj različna manuša so mangena različna bukja, so isi len različna idee hem ko različno način kerena o bukja. Isto agjaar, o rom hem i romni šaj avena tari različno sredina hem kultura. Valjani vreme hem trudo te šaj jekh pari te pendžarel pe hem šukar te haljovel pe maškar peste.

4 Sar so nakhela o vreme, o rom hem i romni šaj te oven doborom preokupirime pumare lična bukjencar, so ka oven sa podur jekh jekhestar. Šaj te izgledinel kaj ola živinena odvojmo životo. So ka pomožinel lenge te oven palem popaše?

O sovetija tari Biblija tane važna bašo šukar brako

5. a) So ka pomožinel e bračno partnerenge te oven popaše? b) Sprema Evreite 13:4, sar valjani te dikha ko brako?

5 O Jehova dela but šuže sovetija kola so šaj te pomožinen tuke hem tle bračno partnereske te oven popaše jekh jekhea hem e Devlea (Psalm 25:4; Isaija 48:17, 18). Ov vakerela amenge: „Sarine valjani te poštujnen o brako“ (Evreite 13:4). Normalno amen poštujnaja nešto soj amenge skapoceno. Adaleske o Jehova mangela amen te dikha ko brako sar nešto skapoceno. Amen valjani te pazina amaro brako hem te dikha ki leste sar nešto vredno.

O MANGIPE SPREMA O JEHOVA KA POMOŽINEL TUKE KO BRAKO

6. Sar dikhela o Jehova ko brako, sprema o lafija taro Matej 19:4-6?

6 O Jehova kergja o prvo brako. Leskoro čhavo, o Isus, vakergja: „Na čitingjen li kaj okova so kergja len ko početok, kergja len murš hem džuvli hem vakergja: ’Adaleske o manuš ka mukhel ple dade hem ple daja hem ka spojnel pe ple romnjaja hem ola ka oven jekh telo‘? Agjaar ola nane poviše duj, nego jekh telo. Adaleske, o Devel so phanlja te ovel jekh, o manuš ma te odvojnel“ (Matej 19:4-6). Panda taro početok e Jehovaskiri namera sine o brako te trajnel celo životo. Ov manglja o familie te oven paše maškar peste, te oven bahtale hem te uživinen zaedno ko životo.

7. Sar šaj o rom hem i romni te keren pozoralo pumaro brako?

7 Ama, o bračna parija avdive isi len but poviše stresija hem pritisokija nego bilo keda angleder. Ponekogaš adava pritisok tano doborom baro so ola mislinena kaj našti te spasinen pumaro brako hem otkažinena pe. Adava so ka haljova sar o Jehova dikhela ko brako šaj te pomožinel amenge (1. Jovanovo 5:3).

8-9. a) Keda valjani te šuna e Jehovaskere upatstvija bašo brako? b) Sar šaj te sikava kaj amaro brako tano amenge skapoceno?

8 E Jehovaskere upatstvija tane sekogaš bašo amaro šukaripe. Sar so dikhlem, ov sovetinela amen: „Valjani te poštujnen o brako“ (Evreite 13:4; Propovednik 5:4). Ako džaja palo e Jehovaskoro vodstvo čak keda amenge pharo, sigurno ka ovel amen korist (1. Solunjanite 1:3; Evreite 6:10).

9 Adaleske so amaro brako tano skapoceno amenge, nane te kera ili te vakera nešto so ka ruminel amaro brako. Namesto adava, mangaja te kera i vrska amare bračno partnerea te ovel pozorali. Sar šaj te kera adava?

SIKAV KAJ CENINEA TLO BRAKO TLE LAFENCAR HEM POSTAPKENCAR

10-11. a) Savo seriozno problemi isi ko nesave brakija? b) Soske tano but važno sar keraja lafi amare bračno partnerea?

10 Isi različna načinija sar šaj nekoj te povredinel ple bračno partnere. Sar hristijanja džanaja kaj nikogaš na valjani te mara amare bračno partnere ili fizički te povredina le. Ama, amen šaj te povredina jekh jekhe amare lafencar. O lafija šaj te oven sar čhurik. Jekh romni vakergja: „Mo rom marela man lafencar. Šaj na dikhjona modrice, ama leskere oštra lafija so vakerela len stalno, sar soj: ’Pharipe sian mange!‘ hem ’Na vredinea ništoske!‘, čhinena mo vilo“. Jekh rom vakergja kaj leskiri romni stalno peravela le sine lakere lafencar hem čhivela leske sine razna anava. Ov vakergja: „Pošukar te na povtorinav sa adala lafija so vakerela len mange oj. Laja našti normalno te kerav lafi, hem adaleske ačhovava poviše ki buti. Pošukar mange ki buti nego khere laja“. Avdive tano normalno te koristinen pe gruba lafija so vredžinena hem so dukhavena.

11 Keda o rom hem i romni kerena grubo lafi maškar peste, adava anela emocionalna rane so na sasljona sigate. Jasno tano kaj o Jehova na mangela o rom hem i romni te ponašinen pe ko asavko način. Ama, šaj te povredine tle bračno partnere bizo te ove svesno bašo adava. Tu šaj mislinea tuke kaj sian ljubezno tle partnerea, ama dali ov da mislinela agjaar? Ako nešto vakergjan so povredinela tle bračno partnere, ka mange li te menine tut? (Galatite 5:15; čitin Efešanite 4:31.)

12. Sar šaj amare lafija te vlijajnen upro amaro odnos e Jehovaja?

12 E Jehovaske tano but važno sar keraja lafi amare bračno partnerea, bizi razlika dali siem korkori ili anglo javera. (Čitin 1. Petrovo 3:7.) Ko Jakov 1:26 pišinela: „Ako nekoj mislinela kaj obožavinela e Devle ama na kontrolirinela pli čhib, ov hovavela korkori peste, hem leskoro obožavibe na vredinela“.

13. Sar šaj ko javer način te povredinen pe o bračna partnerija?

13 Isi javera da načinija sar o bračna partnerija šaj te povredinen jekh jekhe. Na primer, sar ka osetinel pe tlo partneri ako počminea te nakhave poviše vreme nekasaja javerea taro sprotivno pol? Iako šaj te oven opravdana pričine, sar soj te džal pe ki služba ili te pomožinel pe nekaske keda isi le problemi, dali tlo bračno partneri osetinela pe povredimo? Jekh phen vakergja: „Pharo mange adava so dikhava kaj mo rom trošinela poviše vreme hem sikavela pobaro vnimanie jekhe javere phenjake taro sobranie. Adava kerela te osetinav man kaj na sium leske važno“.

14. a) Kova načelo sikljovaja tari 1. Mojseeva 2:24? b) So valjani te puča amen?

14 Sar hristijanja isi amen odgovornost sprema amare roditelija hem sprema o phralja hem o phenja taro sobranie. Ama, keda khuvaja ko brako, amari glavno odgovornost tani te grižina amen amare bračno partnereske. O Jehova vakerela kaj o rom „ka spojnel pe ple romnjaja“ (1. Mojseeva 2:24). O čuvstvija amare bračno partnereskere valjani te oven amenge but važna. Puč tut: „Dali dava mle partnereske mlo vreme, vnimanie hem mangipe soj leske potrebna hem so zaslužinela len?“

15. Soske o hristijanja soj ko brako valjani te izbeginen te oven but paše nekasaja so nane lengoro rom ili romni?

15 Ako ovaja but paše nekasaja so nane amaro rom ili romni, adava ka anel problemija ko amaro brako. Šaj emotivno te povrzina amen hem te bajron ki amende romantična čuvstvija sprema adaja ličnost (Matej 5:28). Asavke čuvstvija šaj te bajron hem šaj te terinen tut te kere nešto so ka ruminel tlo brako.

„I BRAČNO POSTELA VALJANI TE OVEL ČISTO“

16. Savi zapoved dela i Biblija bašo brako?

16 Ki Biblija pišinela: „Sarine valjani te poštujnen o brako“, hem palo adava vakerela: „I bračno postela valjani te ovel čisto, soske o Devel ka sudinel okolenge so kerena seksualno nemoral hem preljuba“ (Evreite 13:4). E lafencar „i bračno postela“ mislinela pe ko seksualna odnosija maškar o rom hem i romni (Izreki 5:18). Sar šaj te sikava kaj poštujnaja akaja vrska hem kaj ikeraja la čisto?

17. a) Sar but manuša avdive dikhena ki preljuba? b) Sar valjani o hristijanja te dikhen ki preljuba?

17 Avdive nesave manuša mislinena kaj nane ništo lošno ko adava te na oven verna pumare bračno partnereske. Na smejnaja te dozvolina akava stavi te vlijajnel upri amende. O Jehova jasno vakerela kaj mrzinela o seksualno nemoral hem i preljuba. (Čitin Rimjanite 12:9; Evreite 10:31; 12:29.) Ako isi amen seksualna odnosija nekasaja so nane amaro rom ili romni, nane te ikera čisto amaro brako. Ka sikava kaj na poštujnaja e Jehovaskere merilija hem ka rumina amaro odnos lea. Adaleske valjani te izbegina te kera čak o prvo čekori so šaj te ingarel amen ko adava te kera preljuba. Ko adava tano vklučimo te izbegina o nemoralna misle bašo nekoj so nane amaro bračno partneri (Jov 31:1).

18. a) Soske i preljuba tani isto sar te obožavinen pe hovavne devela? b) Sar dikhela o Jehova ki preljuba?

18 Ko purano Izrael, sprema e Mojseeskoro zakoni, i preljuba sine but seriozno grevo, isto doborom seriozno sar te obožavinen pe hovavne devela. Bašo solduj grevija i kazna sine meribe (3. Mojseeva 20:2, 10). Soske i preljuba sine isto sar te obožavinen pe hovavne devela? Ako jekh Izraelco obožavinela sine hovavne devlen, ov na ikerela pe sine ko plo lafi so dengja kaj ka ovel verno e Jehovaske. Isto agjaar ako ov kerela sine preljuba, tegani na ikerela pe sine ko plo lafi so dengja kaj ka ovel verno ple bračno partnereske. (2. Mojseeva 19:5, 6; 5. Mojseeva 5:9; čitin Malahija 2:14.) Jasno tano, kaj o Jehova ko purano vreme dikhela sine ki preljuba sar but seriozno grevo.

19. So ka pomožinel amenge te ova odlučna te na kera preljuba?

19 Sar tano avdive? Iako na siem više telo e Mojseeskoro zakoni, o Jehova panda dikhela ki preljuba ko isto način. Isto sar so nikogaš nane te obožavina hovavne devlen, amen nikogaš na valjani te ova neverna amare bračno partnereske (Psalm 51:1, 4; Kološanite 3:5). Ako siem neverna, sikavaja kaj na ceninaja ni amaro brako ni amare Devle, e Jehova. (Dikh i 26 fusnota.)

SAR TE KERE TLO BRAKO POZORALO

20. Sar šaj i mudrost te pomožinel ko brako?

20 Sar šaj te kere tlo brako pozoralo? E Devleskoro lafi vakerela: „Preku i mudrost gradinela pe o kher, hem preku i razboritost ovela stabilno“ (Izreki 24:3). O brako tano slično sar jekh kher, ov šaj te ovel šudro hem čučo ili tato, udobno hem bezbedno. Jekh mudro manuš trudinela pe leskoro brako te ovel stabilno hem bahtalo, kote so ka šaj te uživinel.

21. Sar šaj o džandipe te kerel tlo brako pozoralo?

21 Keda kerela lafi bašo akava kher, i Biblija vakerela: „O džandipe pherela leskere sobe različno bukjencar soj tane vredna, skapocena hem šuže“ (Izreki 24:4). O bukja so sikljovea taro e Devleskoro Lafi šaj te keren tlo brako te ovel pošukar (Rimjanite 12:2; Filipjanite 1:9). Keda zaedno sar pari čitinena i Biblija hem amare publikacie, keren lafi sar šaj te primeninen adava so sikljovena. Roden načinija sar šaj maškar tumende te sikaven mangipe hem poštovanje, a isto agjaar sar te oven ljubezna hem obzirna. Molin e Jehova te pomožinel tuke te oven tut osobine so ka keren tlo brako pozoralo hem so ka keren tlo partneri te mangel tut poviše (Izreki 15:16, 17; 1. Petrovo 1:7).

Molinen e Jehova te vodinel tumen ki tumari Familijarno rat

22. Soske valjani te sikava mangipe, poštovanje hem cenenje amare bračno partnereske?

22 Valjani te kera sa so šaj te sikava mangipe, poštovanje hem cenenje amare romeske ili romnjake. Tegani amaro brako ka ovel pozoralo. A soj najvažno, ka kera e Jehova bahtalo (Psalm 147:11; Rimjanite 12:10).