1-2. Sar osetinela pe o Jehova keda dikhela kaj trudinaja amen te ova česna?

 JEKH čhavo džikote iranela pe tari škola, ko drumo arakhela jekh novčaniko pherdo parencar. So ka kerel? Šaj te lel peske o pare. Ama namesto adava, ov iranela o novčaniko e manušeske so našavgja le. Keda šunela leskiri daj so kergja ov, oj tani but bahtali bašo adava.

² But roditelija tane bahtale keda lengere čhave tane česna. Amaro Dad soj ko nebo, o Jehova, tano „o Devel e čačipaskoro“, hem ov tano but bahtalo keda siem česna (Psalm 31:5). Amen mangaja te ugodina leske hem „ko sa o bukja te ova poštena“ (Evreite 13:18). Te dikha ko kola aspektija taro životo šaj te ovel amenge pharo te ova česna. Palo adava ka dikha save koristija ka ovel amen ako siem česna.

3-5. a) Sar šaj te hovava korkori amende? b) So ka pomožinel amen te ova iskrena korkori amencar?

³ Te šaj te ova česna e javerencar, valjani prvo te ova česna korkori amencar. Adava nane sekogaš lokho. Ko prvo veko, o phralja taro sobranie ki  Laodikija hovavgje korkori pes agjaar so mislingje kaj ugodinena e Devleske, ama ustvari na sine agjaar (Otkrovenie 3:17). Amen da šaj te hovava korkori amen bašo adava save manuša čače siem.

⁴ O učeniko o Jakov vakergja: „Ako nekoj mislinela kaj obožavinela e Devle ama na kontrolirinela pli čhib, ov hovavela korkori peste, hem leskoro obožavibe na vredinela“ (Jakov 1:26). Šaj te hovava korkori amen ako mislinaja amenge kaj sa džikote keraja nesave šukar bukja, e Devleske nane te ovel važno dali siem gruba e javerencar, sarkastična ili ako vakeraja hovajba. So ka pomožinel amenge te na hovava korkori amen?

⁵ Keda dikhaja amen ki ajna amen šaj te dikha sar izgledinaja avrijaldan. Keda čitinaja i Biblija, amen šaj te dikha save siem andral. I Biblija šaj te pomožinel amenge te dikha kola tane amare slaba hem jaka strane. Ka sikljova kola promene valjani te kera ko način sar razmislinaja, sar postapinaja hem sar keraja lafi. (Čitin Jakov 1:23-25.) Ama, ako vakeraja amenge kaj nane amen nisave slabostija, tegani našti te kera važna promene. Adaleske valjani te koristina i Biblija te šaj te dikha save čače siem (Plač Eremiin 3:40; Agej 1:5). I molitva, isto agjaar šaj te pomožinel amen ko adava. Šaj te molina e Jehova te ispitinel amen hem te pomožinel amenge te dikha amare slabostija te šaj te popravina amen (Psalm 139:23, 24). Ma te bistra kaj „e Jehovaske tane odvratna o nečesna manuša, a paše tano okolencar soj tane česna“ (Izreki 3:32).

6. Soske o rom hem i romni valjani te oven česna maškar peste?

⁶ I česnost tani nešto najvažno ki familija. Keda o rom hem i romni tane iskrena jekh jekhea, ola osetinena pe sigurna hem šaj čače te ovel len doverba maškar peste. Sar šaj te na ovel pe česno ko brako? Na primer, ako jekh taro bračno partneri flertujnela ili dikhela pornografija ili ako isi le tajno romantično vrska nekasaja javerea. Dikh so vakergja o psalmisti: „Na družinava man e manušencar so hovavena, hem na džava ko okola so garavena save tane“ (Psalm 26:4). Ako na sian česno tle bračno partnerea čak ko tle misle, adava ka anel šteta ko tlo brako.

7-8. Sar šaj te koristine i Biblija te sikave tle čhaven bašo adava kobor tano važno te ovel pe česno?

 ⁷ O čhave da isto agjaar valjani te sikljon kaj tano but važno te oven česna. O roditelija šaj te koristinen i Biblija te sikaven len adava. Ki late isi lošna primerija taro manuša so na sine česna: o Ahan, kova so ulo čor; o Giezij, kova so hovavgja te šaj te lel pare; hem o Juda kova so čorela sine pare hem pokasno predajngja e Isuse bašo 30 srebrenikija (Isus Navin 6:17-19; 7:11-25; 2. Carevite 5:14-16, 20-27; Matej 26:14, 15; Jovan 12:6).

⁸ Ki Biblija isto agjaar isi šukar primerija taro manuša so sine česna: o Jakov, so teringja ple čhaven te iranen o pare so arakhle len; o Jeftaj hem leskiri čhaj, kola so ikergje pe ko plo lafi so dengje e Jehovaske; hem o Isus, kova so ačhilo česno čak ko phare situacie (1. Mojseeva 43:12; Sudiite 11:30-40; Jovan 18:3-11). Akala primerija šaj te pomožinen e čhavenge te haljoven kobor tano važno te ovel pe česno.

9. Sar ka pomožinel e čhavenge adava so o roditelija tane česna?

⁹ O roditelija šaj te sikljon taro akava važno biblisko načelo: „Zarem tu, kova so sikavea e javeren, na sikavea korkori tute? Zarem tu, kova so propovedinea: ’Ma čor‘, čorea?“ (Rimjanite 2:21). O čhave džanena keda o roditelija vakerena jekh, a kerena javer. Ako vakeraja amare čhavenge te oven česna ama amen na siem česna, tegani o čhave ka oven bunime. Ako o čhave dikhena kaj o roditelija hovavena, čak ko tikne bukja, tegani ola da šaj te keren adava. (Čitin Luka 16:10.) Sprotivno taro adava, keda o čhave dikhena kaj o roditelija tane česna, adava ka pomožinel lenge da,  keda ka oven roditelija, lengere čhave te ovel len doverba ki lende (Izreki 22:6; Efešanite 6:4).

10. Sar šaj te ova česna e phralencar hem e phenjencar ko sobranie?

¹⁰ Amen isto agjaar valjani te ova česna amare phralencar hem phenjencar ko sobranie. But lokheste jekh obično razgovor šaj te iranel pe ko ogovaranje, pa čak ko klevetibe. Ako vakeraja nešto bizo te džana dali tano čače, šaj te širina hovajbe. But pošukar ka ovel te ’kontrolirina amari čhib‘ (Izreki 10:19). Te ova česna ili iskrena, na značinela kaj mora te vakera sa so mislinaja, sa so džanaja ili sa so šunaja. Čak ako adava so mangaja te vakera tano čače, šaj adava nane amari buti, ili nane važno te vakerel pe hem nane ljubezno (1. Solunjanite 4:11). Nesave manuša keda povredinena nekas lafencar, opravdinena pe adalea so vakerena: „Me sium sine samo iskreno!“ Ama sar e Jehovaskoro narodo, amen mangaja amare lafija sekogaš te oven prijatna hem ljubezna. (Čitin Kološanite 4:6.)

11-12. a) Soske nekoj so grešinela valjani te ovel iskreno e starešinencar? b) Sar valjani te razmislina ako amaro amal kerela seriozno greška? v) Sar šaj te ova česna e Jehovaskere organizacijaja?

¹¹ O Jehova dengja odgovornost e starešinenge te grižinen pe bašo sobranie. E starešinenge ka ovel polokho te pomožinen amenge ako siem iskrena lencar. Soske? Ako sian nasvalo hem džaja ko doktori, dali ka garave lestar te vakere sa so dukhala tut? Ako kerea adava, dali šaj te pomožinel tuke? Slično agjaar, ako amen keraja nesavi greška, na valjani te hovava. Namesto adava, valjani te dža ko starešine hem iskreno  te kera lencar lafi bašo adava so kergjem (Psalm 12:2; Dela 5:1-11). Ama akana zamislin tuke jekh javer situacija: So ako doznajngjan kaj tlo amal kergja jekh seriozno greška? (3. Mojseeva 5:1). Dali ka vakere: „Ov tano mo amal, hem me nane te tharav le“? Ili ka razmisline bašo adava kaj o starešine tane adathe te pomožinen leske te šaj te popravinel hem te zajakninel plo odnos e Jehovaja (Evreite 13:17; Jakov 5:14, 15).

¹² Amen isto agjaar valjani te ova česna e Jehovaskere organizacijaja keda daja izveštaj baši amari služba. Isto agjaar valjani te ova iskrena keda pheraja molba baši pionersko ili baši bilo koja javer služba. (Čitin Izreki 6:16-19.)

13. Sar šaj te ova česna ako keraja buti amare phralencar ili phenjencar?

¹³ Amen e Jehovaskere svedokija na keraja biznis džikote siem ki dvorana ili ki služba. Isto agjaar, na iskoristinaja amare phralen hem phenjen bašo amaro biznis. Ako ki tli firma kerena buti Svedokija, de len plata ko vreme, hem doborom kobor so dogovoringjen tumen hem de len sa so sledujnela lenge sprema o zakoni. Ko adava tano vklučimo te oven prijavime hem te dobinen platimo odmor (1. Timotej 5:18; Jakov 5:1-4). Ako tu kerea buti ko nesavo Svedoko ma očekujn te postapinel pe tuja ko posebno način (Efešanite 6:5-8). Iker tut ko tlo dogovor bašo rabotno vreme hem ker i buti so sian platimo te kere la (2. Solunjanite 3:10).

14. So valjani te keren o hristijanja angleder te khuven ko biznis zaedno?

¹⁴ Ama so ako mangaja te khuva ko biznis nesave phralea ili phenjaja? Adava šaj te ovel nesavi zaedničko  investicija ili zaem. Ko asavke situacie važinela o biblisko načelo: Ker pismeno dogovor! Keda o proroko o Eremija bikingja jekh niva, ov kergja duj kopie taro dogovor, jekh kopija sine potpišimi taro svedokija, hem solduj dokumentija sine garavde te koristinel len pokasno keda ka oven leske potrebna. (Eremija 32:9-12; isto agjaar dikh 1. Mojseeva 23:16-20.) Nesave mislinena ako kerena asavko pismeno dogovor tegani nane len doverba maškar peste sar phralja. Ama, adava so ka keren pismeno dogovor ka pomožinel te na avel dži ko nesoglasuvanja, razočaribe hem raspravie. Čak keda kerela pe biznis, ma bistre kaj o mir ko sobranie sekogaš tano považno taro bilo kova dogovor. (1. Korinkjanite 6:1-8; dikh 30 fusnota.)

15. Sar dikhela o Jehova ko nečesna postapke?

¹⁵ Amen mora te ova česna sekasaja, na samo amare phralencar ili phenjencar. E Jehovaske tano but važno te ova česna. „I nečesno vaga tani odvratno e Jehovaske, a i vaga so merinela točno tani ugodno leske“ (Izreki 11:1; 20:10, 23). Ko biblisko vreme, i vaga često koristinela pe sine te merinen pe o bukja so bikinena pe ili o pare kolencar so platinena nešto. Nesave trgovcija hovavena sine pumare mušterien agjaar so dena len sine pohari taro adava so rodena ili kerena sine te platinen poviše nego so valjani. Avdive, isto sar ko adava vreme, asavke nečesna bukja tane normalna. Isto sar o Jehova so mrzinela sine asavke postapke ko purano vreme, ov mrzinela len avdive da.

16-17. Ko kola situacie o hristijanja valjani te oven česna?

 ¹⁶ Avdive isi but situacie kote so šaj o manuš te ovel nečesno. Na primer keda rodaja buti, keda pheraja nesave dokumentija ili keda isi amen testi ki škola. But manuša mislinena kaj nane ništo lošno ko adava te hovave, te bajrare o bukja ili te de odgovorija so anena dži ko pogrešno zaklučok. Adava na iznenadinela amen. I Biblija vakergja kaj ko posledna dive taro akava sveto, o manuša „ka mangen korkori pes, ka mangen o pare... nane te mangen o šukaripe“ (2. Timotej 3:1-5).

¹⁷ Ponekogaš šaj te dikhjol pe amenge kaj o nečesna manuša avdive uspejnena ko životo (Psalm 73:1-8). O hristijanja šaj čak te našaven pumari buti, te trpinen finansisko šteta ili te oven maltretirime ki buti adaleske soj tane česna. Ama i česnost vredinela poviše taro sa. Soske?

18. Soske vredinela te ove pendžardo sar česno manuš?

¹⁸ Avdive ko sveto retko arakhena pe manuša soj tane česna, kaste so šaj te ovel tut doverba hem manuša soj tane odgovorna. Asavke osobine but ceninena pe hem sekoj amendar šaj te ovel asavko manuš (Mihej 7:2). Točno tano adava, kaj nekoj šaj te asal tuke ili te kerel tut delino bašo adava so sian česno. Ama javera ka ceninen tut hem ka ovel len doverba ki tute baši tli česnost. Ko celo sveto, e Jehovaskere svedokija tane pendžarde sar česna manuša. Nesave gazdija poviše mangena te len Svedokon ki buti samo adaleske soj tane česna. Amare phralja hem phenja but puti  ačhovena ki buti, a o javera tane paldime tari buti soske nane česna.

19. Sar adava so ka ove česno ka vlijajnel ko tlo amalipe e Jehovaja?

¹⁹ Keda sian česno ko sa adava ka anel tuke čisto sovest hem andruno mir. Šaj te ova sar o Pavle kova so pišingja: „Uverime siem kaj isi amen čisto sovest“ (Evreite 13:18). A soj najvažno, tlo Dad soj pherdo mangipaja, o Jehova, ka dikhel hem ka ceninel adava so trudinea tut te ove česno ko sa. (Čitin Psalm 15:1, 2; Izreki 22:1.)