1. So valjani te kera te šaj te ova sigurna kaj amaro obožavanje tano ugodno e Jehovaske, hem soske?

 O ISUS vakergja: „Okola so čače obožavinena e Dade ka obožavinen le duhoja hem čačipaja, soske o Dad rodela asavke manuša te obožavinen le“ (Jovan 4:23; 6:44). Sekoj valjani te ispitinel „soj tano prifatlivo e Gospodareske“ (Efešanite 5:10). Adava nane sekogaš lokho. O Satana mangela te hovavel amen te kera nešto so nane te ugodinel e Jehovaske (Otkrovenie 12:9).

2. So ulo paše uzi planina Sinaj?

² Sar o Satana mangela te hovavel amen? Jekh način tano agjaar so kerela te na ovel amenge jasno soj tano ispravno a soj pogrešno. Adava šaj te dikhel pe taro primer e Izraelcongoro keda živinena sine ko logori paše uzi planina Sinaj. O Mojsej gelo upre ki planina, a o manuša adžikerena sine te iranel pe. Izgleda, ola na mangle više te adžikeren le hem zamolingje e Arone te kerel lenge devel. Ov kergja lenge zlatno telco sar idoli. Tegani o manuša počmingje te slavinen. Ola khelgje okolu o telco hem pokloningje pe leske. Verujnena sine kaj adalea so pokloninena pe sine e telcoske, ola ustvari obožavinena sine e Jehova. O manuša mislinena  sine kaj akava tano „proslava e Jehovaske“. Ama dali adava so kergje sine ispravno? Na. O Jehova ko adava dikhela sine sar idolopoklonstvo, hem but taro adala Izraelcija sine mudarde (2. Mojseeva 32:1-6, 10, 28). So sikljovaja taro akava? Ma te dozvolina nekoj te hovavel amen. Ki Biblija pišinela: „Ma pipinen ništo soj tano nečisto“. Mukh o Jehova te sikavel tut soj tano ispravno, a soj pogrešno (Isaija 52:11; Ezekiel 44:23; Galatite 5:9).

3-4. Soske tano šukar te dikha kotar avena nesave proslave?

³ Keda o Isus sine ki Phuv, ov sikavgja ple apostolen sar te oven primer bašo čisto obožavanje. Palo leskoro meribe, o apostolija prodolžingje te sikaven e neven bašo e Jehovaskere merilija. Ama otkeda mule o apostolija, o hovavne učitelija počmingje te anen ko sobranie pogrešna idee hem paganska običaija hem proslave. Čak meningje o anava nesave proslavengere so sine paganska te šaj o hristijanja te prifatinen len (2. Solunjanite 2:7, 10; 2. Jovanovo 6, 7). But taro adala proslave tane popularna avdive da hem ki lende panda isi hovavne veruvanja, čak demonizam * (Otkrovenie 18:2-4, 23).

⁴ Avdive ko sveto, o praznikija hem o proslave tane važno delo taro e manušengoro životo. Ama, sar so poviše sikljovea sar o Jehova dikhela ko bukja, šaj ka dikhe kaj valjani te menine tlo mislenje bašo nesave proslave. Adava šaj nane te ovel lokho, ama šaj te ove sigurno kaj o Jehova ka pomožinel tuke. Akana te dikha  kotar avena nesave popularna proslave, te šaj te haljova so mislinela o Jehova baši lende.

5. Kova dokaz isi kaj o Isus na bijandilo ko 25 dekemvri?

⁵ Ko but phuvja ko sveto, o Božiko slavinela pe 25 dekemvri, o dive keda bijandilo o Isus sar so mislinena but manuša. I Biblija na vakerela amenge kova dive, čak ni kova masek bijandilo o Isus, ama vakerela amenge nešto bašo kova vreme taro berš ulo adava. O Luka pišingja kaj keda o Isus bijandilo ko Vitleem, o ovčarija „živinena sine avrijal“ hem pazinena sine pumare bakhren (Luka 2:8-11). Ko masek dekemvri, ko Vitleem tano šudro, bršimalo hem isi iv, adaleske o ovčarija na bi bešena sine celo rat avrijal pumare bakhrencar. So sikljovaja taro akava? O Isus sine bijamo keda o vreme sine hari potato, a na ko dekemvri. I Biblija hem o istoriska dokazija sikavena kaj ov sine bijamo negde maškar o masekija septemvri hem oktomvri.

6-7. a) Kotar avena o običaija so kerena pe ko Božiko? b) Koja valjani te ovel i pričina te da poklonija?

⁶ Tegani kotar avela o Božiko? Ov avela taro paganska praznikija, sar so sine o rimsko prazniko Saturnalija, kote so slavinela pe sine o Saturn, o devel bašo zemjodelstvo. Ki jekh enciklopedija pišinela: „O slavibe o Božiko but ličinela sar o slavibe o rimsko prazniko Saturnalija kova so slavinela pe sine ki sredina taro dekemvri. Ko adava prazniko o manuša hana sine hem piena, dena peske sine poklonija hem tharena sine momolja“ (The En­cy­clo­pe­dia Amer­i­cana). Isto agjaar ko 25 dekemvri slavinela pe sine o bijando dive e devleskoro Mitra, kova so sine persisko devel bašo kham.

 ⁷ But manuša avdive so slavinena o Božiko na razmislinena kaj isi le pagansko poteklo. Ola ednostavno dikhena ko Božiko sar vreme keda šaj te oven zaedno ple familijaja, te uživinen ko šukar hajbe hem te den poklonija. Džangjola pe, amen mangaja amare familija hem amare amalen, hem o Jehova mangela leskere sluge te oven darežliva maškar peste. Ko 2. Korinkjanite 9:7 vakerela: „O Devel mangela adale soj bahtalo keda dela“. O Jehova na mangela te ova darežliva samo ko posebna prilike. Amen, sar e Jehovaskoro narodo, mangaja te  da poklonija hem te ova zaedno amare amalencar hem amare familijaja ko bilo kova vreme, bizo te očekujna te iranen amenge. Amen keraja adava taro mangipe (Luka 14:12-14).

8. Dali o astrologija angje poklonija e Isuseske samo so bijandilo sar bebe? Objasnin.

⁸ O manuša vakerena kaj o dejbe poklonija ko Božiko avela taro trin mudra manuša kola so angje poklonija e Isuseske keda bijandilo ki štala. Točno tano kaj nekobor manuša ale te dikhen e Isuse hem angje leske poklonija. Ko biblisko vreme sine normalno te anen pe poklonija nesave manušeske so sine važno (1. Carevite 10:1, 2, 10, 13). Ama dali džanljan kaj i Biblija bašo akala trin manuša vakerela kaj sine astrologija, manuša kola so kerena magie hem so na obožavinena sine e Jehova? Isto agjaar, ola na ale te dikhen e Isuse samo so bijandilo sar bebe ki štala, nego pokasno, keda o Isus hari barilo hem živinela sine ko jekh kher (Matej 2:1, 2, 11).

9. Baši kaste ki Biblija pišinela kaj slavingje pumaro bijando dive?

⁹ O dive keda bijangjovela jekh bebe tano bahtalo dive (Psalm 127:3). Ama adava na značinela kaj amen valjani te slavina o bijando dive. Soske? Ki Biblija isi samo duj izveštaija bašo manuša so slavingje pumaro bijando dive. Jekh lendar sine o egipetsko faraoni, a o javer sine o cari Irod Antipa. (Čitin 1. Mojseeva 40:20-22; Marko 6:21-29.) Solduj vladetelija na služinena sine e Jehovaske. Ustvari, nigde ki Biblija na čitinaja kaj e Jehovaskere sluge slavinena sine pumaro bijando dive.

10. Sar dikhena sine o prva hristijanja ko slavibe o bijando dive?

 ¹⁰ Jekh enciklopedija vakerela kaj o prva hristijanja „ko slavibe bilo kaskoro bijando dive dikhena sine sar pagansko običaj“ (The World Book En­cy­clo­pe­dia). Asavke običaija sine temelime ko hovavne veruvanja. Na primer, o grkija ko purano vreme verujnena sine kaj sekova manuš sine zaštitimo taro jekh duho so sine prisutno ko leskoro bijanibe. Ola mislinena sine kaj adava duho ko nesavo način tano povrzimo nesave devlea kova so sine bijamo ko isto datum. Ola mislinena sine kaj o manuš valjani sine te slavinel plo bijando dive te šaj adava devel te zaštitinel le. Isto agjaar, o bijando dive tano povrzimo e astrologijaja hem e horoskopea.

11. So mislinela o Jehova baši darežlivost?

¹¹ Nesave manuša mislinena kaj lengoro bijando dive tano posebno dive keda valjani te sikavel pe lenge cenenje hem mangipe. Ama amen šaj te sikava mangipe amare amalenge hem e familijake ko celo berš, a na samo jekh posebno dive. O Jehova mangela te ova ljubezna hem darežliva sekogaš. (Čitin Dela 20:35.) O životo tano čače poklon taro Devel. Adaleske valjani te ova leske blagodarna sekova dive, a na samo ko amaro bijando dive (Psalm 8:3, 4; 36:9).

12. Soske o dive keda merela pe tano pošukar nego o dive keda bijangjovela pe?

¹² Ko Propovednik 7:1 pišinela: „O šukar anav tano pošukar taro šukar maslo, hem o dive keda merela pe tano pošukar taro dive keda bijangjovela pe“. Soske o dive keda merela pe tano pošukar nego o dive keda bijangjovela pe? Keda bijangjovaja, nane amen kerdo panda ništo ko amaro životo, ni šukar ni lošno. Ama keda  koristinaja amaro životo te služina e Jehovaske hem keraja šukaripe e javerenge, amen keraja amenge „šukar anav“, ili ugled, hem o Jehova nane te bistrel amen čak palo amaro meribe (Jov 14:14, 15). E Jehovaskere sluge na slavinena pumaro bijando dive, a ni e Isuseskoro. Ustvari, edinstveno nastan so zapovedingja o Isus te ikera tani i Spomen-svečenost (Luka 22:17-20; Evreite 1:3, 4).

13-14. Solea tano povrzimo o Veligden?

¹³ But manuša verujnena kaj keda slavinena Veligden ola slavinena e Isuseskoro voskresenie. Ama ustvari, o slavibe Veligden tano povrzimo e anglo-saksonsko božicaja, i Estra ili Ostra, so sine božica bašo sabaj keda phravgjola o dive hem baši prolet. Jekh rečniko objasninela kaj oj sine božica baši plodnost (The Dic­tio­nary of Mythology). Nesave veligdenska običaija tane povrzime akalea. Na primer, o jare tane „simbol bašo nevo životo hem voskresenie“ vakerela jekh enciklopedija (The En­cy­clo­pæ­dia Bri­tan­ni­ca). Isto agjaar, o šošoj but vreme angleder ko pagansko obožavibe koristinela pe sine sar simbol baši plodnost. Jasno tano kaj o Veligden nane le nisavi vrska e Isuseskere voskresnibaja.

¹⁴ Dali o Jehova osetinela pe šukar keda dikhela sar o manuša mešinena o hovavne religiozna običaija leskere Čhaveskere voskresnibaja? Sigurno na (2. Korinkjanite 6:17, 18). Ustvari, o Jehova nikogaš na rodingja te slavinel pe e Isuseskoro voskresenie.

15. Sar počmingja te slavinel pe o Nevo berš hem i Rat e vešterkengiri?

¹⁵ O datum hem o običaija bašo slavibe o Nevo berš razlikujnena pe tari phuv ki phuv. Bašo adava kotar avela akava prazniko, ki jekh enciklopedija pišinela: „Ko 46 berš a.a.e., o rimsko vladeteli o Julij Cezar odredingja 1 januari te ovel o dive keda ka počminel o nevo berš. O rimjanja posvetingje akava dive e Januseske, kova so sine devel bašo kapije, udara hem početokija. O masek januari dobingja plo anav sprema akava  devel, o Janus, kova so sine le duj muja — jekh muj dikhela anglal hem jekh palal“ (The World Book En­cy­clo­pe­dia). Znači o slavibe Nevo berš isi le pagansko poteklo. I Rat e vešterkengiri tani povrzimi e vešterkencar, čudovištencar hem duhoncar. Akava prazniko nane nešto nevo. I rat keda isi pherdi mesečina najpaše ko 1 noemvri, o purane Keltija tari Britanija hem tari Irska slavinena sine o prazniko Sauin. Ola verujnena sine kaj ko akava prazniko, o duhija taro mule iranena pe sine ki Phuv. Te šaj akala duhija te na keren lenge šteta, o manuša ikalena sine lenge hajbaske hem pijbaske. Keda avdive o čhave maskirinena pe hem džana taro kher ko kher, ola ustvari nane svesna kaj adalea ikerena akava purano demonsko običaj.

16-17. Bašo so valjani te razmislina ako keraja bijav?

¹⁶ O bijav tano bahtalo nastan. Ko celo sveto o bijava kerena pe ko različna načinija. O manuša obično na razmislinena bašo adava kotar avena o običaija so kerena pe ko bijava, adaleske šaj na džanena kaj nesave običaija avena taro paganska religiozna veruvanja. Ama amen sar hristijanja mangaja te kera bijav kova so ka ovel ugodno e Jehovaske. Ako džanaja kotar avela nesavo običaj, tegani ka šaj te ana šukar odluke bašo bijav (Marko 10:6-9).

¹⁷ Nesave običaija so kerena pe ko bijava o manuša verujnena kaj ola anena bahtalipe adalenge so lena pe (Isaija 65:11). Na primer, ko nesave thana o manuša frdena pirindži, bonbonja, lebleblie ili nešto slično upro džamutro hem i bori. Ola verujnena kaj akava ka anel lenge čhave, bahtalipe, poviše te živinen hem ka  zaštitinel len taro lošnipe. O hristijanja pazinena hem izbeginena sekova običaj soj povrzimo e hovavne religijaja. (Čitin 2. Korinkjanite 6:14-18.)

18. Kola javera bibliska načelija valjani te primeninen pe bašo bijava?

¹⁸ Jekh hristijansko pari mangela lengoro bijav te ovel bahtalo hem dostoinstveno nastan kote sa o prisutna ka uživinen. O gostija ko jekh hristijansko bijav na ikerena govorija kote so isi neljubezna hem vulgarna lafija ili te vakeren šale so ka ladžakeren e džamutre hem e bojra (Izreki 26:18, 19; Luka 6:31; 10:27). Ko jekh hristijansko bijav nane „te falina amen e bukjencar so isi amen“ (1. Jovanovo 2:16). Ako planirinea te kere bijav, ker sa te šaj keda ka setine tut ki leste te ove bahtalo. (Dikh i 28 fusnota.)

19-20. Kotar avela o običaj te kerel pe „živeli“?

¹⁹ Jekh pendžardo običaj ko bijava ili keda khedela pe društvo tano te kerel pe „živeli“. Keda kerela pe adava, jekh manuš mangela e javerenge sa najšukar hem o javera vazdena pumare čaše upre. Sar valjani te dikhen o hristijanja ko adava?

²⁰ Jekh lil vakerela kaj akava običaj najverojatno avela taro but purano pagansko običaj „kote so dela pe e devlenge jekh sveto tečnost“. Adava kerela pe sine „sar zamena te šaj te ispolninel pe nesavi želba, jekh vrsta molitva vakerdi e lafencar ’Bute beršenge!‘ ili ’Živeli!‘“ (In­ter­na­tion­al Handbook on Alcohol and Culture). Ko purano vreme, o manuša vazdena sine pumare čaše upre te roden bereketi taro pumare devela. Ama adava nane o ispravno način te rodel pe bereketi taro Jehova (Jovan 14:6; 16:23).

21. Save javera zabave valjani te izbeginen o hristijanja?

²¹ Sar šaj te odlučine ki koja proslava ka ove prisutno ili na? Puč tut, sar ka ponašinen pe o manuša adathe hem baši koja cel khedena pe? Na primer, ko nesave zabave isi erotsko khelibe, pijbe bizi kontrola, pa čak nemoral. Asavke zabave šaj isto agjaar te poddržinen o način sar živinena o homoseksualcija ili te ohrabrinen ko nacionalizam. Ako siem prisutna ko asavke zabave, dali čače mrzinaja adava so mrzinela o Jehova? (Psalm 1:1, 2; 97:10; 119:37).

22. So šaj te pomožinel e hristijanenge te odlučinen ki koja proslava ka oven prisutna?

²² Sar hristijanja amen izbeginaja proslave kola so na falinena e Jehova. O apostol Pavle pišingja: „Bilo te han ili bilo te pien ili bilo so javer te keren, keren sa baši e Devleskiri slava“ (1. Korinkjanite 10:31; dikh i 29 fusnota.) Džangjola pe, nane ko sa o proslave istaknimo o nemoral, i hovavni religija ili o nacionalizam. Ako jekh proslava na phagela nesavo biblisko načelo, valjani korkori te odlučina dali ka ova prisutna ili na. Isto agjaar valjani te razmislina sar amari odluka ka vlijajnel upro javera.

23-24. Sar šaj te objasnine tle familijake so nane Svedokija bašo nesave proslave so na kerea len više?

²³ Šaj na džaja više ko proslave kola so na falinena e Jehova. Adaleske nekoj tari tli familija so nane Svedokija šaj mislinena kaj na mangea len više hem kaj ola nane tuke važna. Ola šaj mislinena kaj o praznikija  tane edinstveno prilika keda i familija šaj te ovel zaedno. Adaleske, so šaj te kere? Isi but načinija sar šaj te uverine len kaj mangea len hem kaj ola tuke važna (Izreki 11:25; Propovednik 3:12, 13). Šaj te nakhe lencar vreme ko javera prilike.

²⁴ Ako tli familija mangela te džanel soske na kerea više nesave praznikija, tu šaj te rode poviše informacie ko amare publikacie hem ki jw.org kola so ka pomožinen tuke te objasnine lenge o pričine bašo adava. Ma rasprajn tut lencar hem ma terin len te mislinen kaj tu čhivea len silaja te prifatinen tlo mislenje. Pomožin te haljoven kaj angleder te ane asavki odluka tu but razmislingjan bašo adava. Ačhov smirimo hem razmislin bašo akava sovet: „Sar o lon so kerela o hajbe vkusno, agjaar tumaro lafi sekogaš te ovel ljubezno“ (Kološanite 4:6).

25-26. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te mangen e Jehovaskere merilija?

²⁵ But tano važno, sekoj amendar šukar te haljol tari koja pričina na učestvujnaja ki nesavi proslava (Evreite 5:14). Amen mangaja te ugodina e Jehovaske. Ako siem roditelija, mora te odvojna vreme te pomožina amare čhavenge te haljoven hem te mangen o bibliska načelija. Ako haljovena kaj o Jehova čače postojnela hem kaj šaj te oven lea amala, tegani ola da ka mangen te ugodinen leske (Isaija 48:17, 18; 1. Petrovo 3:15).

²⁶ O Jehova tano bahtalo keda dikhela kaj daja amendar sa te obožavina le ko čisto način hem te postapina česno (Jovan 4:23). Ama but džene mislinena kaj manuš našti te ovel česno ko akava sveto so nane česno. Dali tano čače agjaar? Te kera lafi bašo adava ko sledno poglavje.