Dža ko teksto

Dža ki sodržina

4 POGLAVJE

Soske te poštujna adalen so isi len avtoriteti

Soske te poštujna adalen so isi len avtoriteti

„Poštujnen sarinen, mangen sa e phralen, daran taro Devel, poštujnen e care“ (1. PETROVO 2:17)

1-2. a) Kaskere upatstvija valjani te šuna? b) Bašo kola pučiba ka kera lafi ko akava poglavje?

 KEDA sian sine čhavo, tle roditelija šaj nekogaš vakergje tuke te kere nešto so na mangea te kere. Iako mangea sine tle roditelen hem džanea sine kaj valjani te šune len, ponekogaš na mangea sine te kere adava so vakerena tuke.

2 Džanaja kaj amaro Dad, o Jehova mangela amen. Ov grižinela pe amenge hem dela amen sa so valjani amenge te uživina ko životo. Dela amen vodstvo, ili sovetija hem upatstvija kola tane sekogaš bašo amaro šukaripe. Ponekogaš adava kerela le preku o manuša. Amen valjani te poštujna e Jehovaskoro avtoriteti (Izreki 24:21). Ama soske ponekogaš tano pharo te prifatina sovetija hem upatstvija? Soske o Jehova rodela amendar adava? Sar šaj te sikava kaj poštujnaja leskoro avtoriteti? (Dikh i 9 fusnota.)

SOSKE TANO ADAVA PHARO?

3-4. a) Sar o manuša ule nesovršena? b) Soske šaj te ovel amenge pharo te prifatina vodstvo taro javera?

3 Amenge e manušenge tano prirodno te ova buntovna. Adava tano agjaar panda taro vreme otkeda o prva manuša, o Adam hem i Eva, grešingje. Iako sine stvorime sovršena, ola buningje pe protiv e Devleskoro avtoriteti. Ottegani sa o manuša bijangjovena nesovršena. Amari nesovršenost tani jekh pričina soske amenge pharo te prifatina vodstvo taro Jehova hem taro manuša. Javer pričina tani adaja so o manuša preku kaste o Jehova dela amen vodstvo isto agjaar tane nesovršena (1. Mojseeva 2:15-17; 3:1-7; Psalm 51:5; Rimjanite 5:12).

4 Adaleske so siem nesovršena but lokho šaj te ova gorda. I gordost kerela te ovel amenge pharo te prifatina o vodstvo. Na primer, ko purano Izrael, o Jehova biringja e Mojsee te vodinel leskere narodo. Ama, jekh manuš so vikinela pe sine Korej, kova so beršencar služinela sine e Jehovaske, ulo gordo hem sikavgja kaj na poštujnela e Mojsee. Tari javer strana, o Mojsej na sine gordo manuš iako vodinela sine e Devleskere narodo. Ustvari, i Biblija baši leste vakerela kaj sine o najkrotko manuš so živinela sine ko adava vreme. Ama o Korej na prifatingja o vodstvo taro Mojsej. Ov čak ubedingja bute manušen te oven tari leskiri strana hem te buninen pe protiv o Mojsej. So ulo e Koreeske hem e javere buntovnikonge? O Jehova mudargja len (4. Mojseeva 12:3; 16:1-3, 31-35). Ki Biblija isi but primerija kola so sikavena kaj i gordost tani but opasno. (2. Letopisi 26:16-21; dikh i 10 fusnota.)

5. Sar nesave manuša zloupotrebingje pli mokj?

5 Ki manušikani istorija, but džene zloupotrebingje pumari mokj. (Čitin Propovednik 8:9.) Na primer o Saul sine šukar hem ponizno manuš keda o Jehova biringja le te ovel cari ko Izrael. Ama ov mukhlja i gordost hem i ljubomora te bajron leske ko vilo, hem adaleske počmingja te progoninel e Davide, kova so na kergja ništo lošno (1. Samoilova 9:20, 21; 10:20-22; 18:7-11). Pokasno, o David ulo jekh taro najšukar carija ko Izrael. Sepak, palo nesavo vreme ov da zloupotrebingja pli mokj. Ov kergja seksualno nemoral e Vitsaveaja, i romni e Urijaskiri. Palo adava, ov manglja te garavel plo grevo adalea so bičhalgja e Urija ki borba te merel (2. Samoilova 11:1-17).

SOSKE POŠTUJNAJA E JEHOVASKORO AVTORITETI

6-7. a) Ko so pottikninela amen o mangipe sprema o Devel? b) Sar o primer e Isuseskoro pomožinela amenge te ova poslušna e Jehovaske čak keda nane amenge lokho?

6 Poštujnaja e Jehovaskoro vodstvo soske isi amen mangipe sprema leste. Adaleske so mangaja le poviše taro bilo koj ili bilo so javer, amen mangaja te kera le bahtalo. (Čitin Izreki 27:11; Marko 12:29, 30.) Panda taro početok, o Satana mangela te terinel e manušen te mislinen kaj e Jehova nane le pravo te vakerel so te keren o manuša. Ama, amen džanaja kaj adava tano hovajbe. Amen složinaja amen akale lafencar: „Mokjno Jehova, tu sian amaro Devel hem zaslužinea sarine te slavinen tut hem te sikaven tuke čest, soske tu kergjan sa o bukja“ (Otkrovenie 4:11).

7 Keda sian sine čhavo, šaj tle roditelija sikavgje tut te šune len čak keda na mangea sine te kere adava. Slično agjaar, sar e Jehovaskere sluge, šaj ponekogaš nane te ovel amenge lokho te ova poslušna e Jehovaske. Ama adaleske so mangaja le hem so poštujnaja le, keraja sa so šaj te ačhova leske poslušna. O Isus dengja amen šužo primer bašo akava. Ov sine poslušno e Jehovaske čak keda na sine leske lokho. Baš adaleske ov šaj sine te vakerel pe Dadeske: „Ma te ovel sar me so mangava, nego te ovel sar tu so mangea“. (Luka 22:42; dikh i 11 fusnota.)

8. Kola tane nesave načinija sar vodinela amen o Jehova? (Dikh i ramka „ Prifatin sovet“.)

8 Avdive o Jehova dela amen vodstvo ko različna načinija. Na primer, ov dengja amen i Biblija. Isto agjaar, dela amen starešine ko sobranie. Amen sikavaja kaj poštujnaja e Jehovaskoro avtoriteti adalea so poštujnaja e starešinen. Ako na prifatinaja lengoro vodstvo, ustvari na prifatinaja o vodstvo so dela amen o Jehova. Keda o Izraelcija otfrlingje e Mojsee, anglo e Jehovaskere jakhja adava sine sar te phene otfrlinena leste. (4. Mojseeva 14:26, 27; dikh i 12 fusnota.)

9. Sar o mangipe pottikninela amen te šuna o upatstvija?

9 Keda poštujnaja o avtoriteti, adalea isto agjaar sikavaja kaj mangaja amare phralen hem e phenjen. Razmislin bašo akava primer. Keda slučinela pe jekh prirodno katastrofa, but puti o členija taro timi spasibaske sorabotinena zaedno te šaj te spasinen kobor so šaj poviše manušen. Te šaj o timi te ovel uspešno nekoj valjani te organizirinel le, hem sekova členi taro timi valjani te šunel o upatstvija. Ama so ako nekoj na šunela o upatstvija hem kerela peske sar so mangela ov? Čak te ovel le da šukar namera, adalea so nane poslušno šaj te kerel problemija e javerenge ko timi, na primer, nekoj šaj te ovel seriozno povredimo. Slično agjaar, ako na šunaja o vodstvo taro Jehova hem taro okola so dengja len ov nesavo avtoriteti, šaj te kera šteta amare phralenge hem e phenjenge. Ama keda siem poslušna e Jehovaske, sikavaja kaj mangaja amare phralen hem phenjen hem kaj poštujnaja o način sar o Jehova vodinela o bukja (1. Korinkjanite 12:14, 25, 26).

10-11. So ka dikha akana?

10 Sa so rodela o Jehova amendar tano bašo amaro šukaripe. Keda poštujnaja o avtoriteti ki familija, ko sobranie hem keda poštujnaja e vlasten, adava koristinela sarinenge (5. Mojseeva 5:16; Rimjanite 13:4; Efešanite 6:2, 3; Evreite 13:17).

11 Ako haljovaja soske o Jehova mangela te poštujna e javeren, ka ovel amenge polokho te kera adava. Te dikha poviše bašo adava sar šaj te sikava poštovanje ko trin podračja taro amaro životo.

POŠTOVANJE KI FAMILIJA

12. Sar šaj o rom te sikavel kaj poštujnela e Jehovaskoro avtoriteti?

12 O Jehova stvoringja i familija hem sekaske tari familija dengja nesavi uloga. Keda sekova členi haljola so rodela o Jehova lestar, ki familija ka ovel sloga hem sarine ka oven bahtale (1. Korinkjanite 14:33). O Jehova čhivgja e rome te ovel poglavari ki familija. Adava značinela kaj o Jehova očekujnela lestar mangipaja te grižinel pe hem te del vodstvo ple romnjake hem ple čhavenge. Znači o rom ka odgovorinel anglo Jehova bašo adava sar grižinela pe ple familijake. Jekh rom so služinela e Jehovaske valjani te ovel ljubezno hem mangipaja te grižinel pe ple romnjake hem ple čhavenge. Ov valjani te postapinel lencar isto sar o Isus so postapinela e sobraniea. Keda jekh rom postapinela agjaar, sikavela kaj poštujnela e Jehova. (Efešanite 5:23; dikh i 13 fusnota.)

Jekh dad trudinela pe te džal palo e Isuseskoro primer džikote grižinela pe ple familijake

13. Sar šaj jekh romni te sikavel kaj poštujnela o avtoriteti?

13 E romnja isto agjaar isi la važno uloga ki familija. Oj valjani te poddržinel ple rome džikote ov trudinela pe te ovel šukar poglavari ki familija. Zaedno ple romea, ola da isi la odgovornost te vospitinel pumare čhaven. Jekh način sar sikavela ple čhaven te poštujnen e javeren tano agjaar so oj da ka ovel primer ko adava (Izreki 1:8). I romni valjani te poštujnel ple rome hem te poddržinel leskere odluke. Čak keda na soglasinela pe lea ko nešto, oj ko ljubezno način ka vakerel plo mislenje hem ka sikavel poštovanje. Keda jekh romni tani ko brako nekasaja so nane e Jehovaskoro svedoko, isi la posebna predizvikija. Ama, ako ponadari da sikavela mangipe hem poštujnela ple rome, šaj jekh dive ov da te mangel te pendžarel e Jehova hem te služinel leske. (Čitin 1. Petrovo 3:1.)

14. Sar šaj te sikaven o čhave kaj poštujnena o avtoriteti?

14 O čhave tane skapocena e Jehovaske, lenge valjani posebno zaštita hem vodstvo. Keda o čhave tane poslušna ple roditelenge, ola kerena len bahtale. Soj najvažno, keda tane poslušna sikavena poštovanje sprema o Jehova hem kerena le bahtalo (Izreki 10:1). Ko but familie, o čhave bajrona samo jekhe roditelea. Tegani šaj te ovel pharo hem e roditeleske hem e čhavenge. Ama keda o čhave tane poslušna hem poddržinena adale jekhe roditele, ka ovel len pošukar životo. Bilo sar te ovel, nijekh familija nane sovršeno. Ama sekoja familija šaj te ovel bahtali ako sekova jekh lendar šunela e Jehovaskoro vodstvo. Adava anela falba e Jehovaske, o Stvoriteli so kergja sa o familie (Efešanite 3:14, 15).

POŠTOVANJE KO SOBRANIE

15. Sar šaj te sikava kaj poštujnaja okolen so isi len avtoriteti ko sobranie?

15 O Jehova dela amen vodstvo preku o hristijansko sobranie. Ov dengja e Isuseske celosno avtoriteti upro sobranie (Kološanite 1:18). A o Isus postavingja o „verno hem razborito robo“ te grižinel pe e Devleskere narodoske ki Phuv (Matej 24:45-47). Avdive, o „verno hem razborito robo“ tano o Vodečko telo. O Vodečko telo dela amen duhovno hrana ko pravo vreme koja pomožinela amenge amari vera te ačhol zorali. O starešine, o sluga-pomošnikija hem o pokrainska nadglednikija dobinena upatstvija taro Vodečko telo hem pomožinena e sobranienge ko celo sveto te ačhoven duhovno zorale. Sa akala phralja isi len odgovornost te grižinen pe amenge. Ola ka odgovorinen anglo Jehova sar kerena adava. Adaleske, keda poštujnaja akale phralen, poštujnaja e Jehova. (Čitin 1. Solunjanite 5:12; Evreite 13:17; dikh i 14 fusnota.)

16. Soske šaj te vakera kaj o starešine hem o sluga-pomošnikija tane imenujme taro sveti duh?

16 O starešine hem o sluga-pomošnikija pomožinena sarinenge ko sobranie te ačhoven verna e Devleske hem te oven ko jekhipe. Džangjola pe, ola da tane nesovršena manuša sar amende. A sar tane birime akala phralja? Ola valjani te pheren o uslovija soj tane pišime ki Biblija (1. Timotej 3:1-7, 12; Tit 1:5-9). O Jehova koristingja plo sveti duh te pomožinel e manušenge so pišingje i Biblija jasno te vakeren kola tane adala uslovija. O starešine molinena e Jehova te del len sveti duh keda kerena lafi bašo adava kaste te imenujnen sar starešina ili sluga-pomošniko. Akava jasno sikavela kaj o Jehova hem o Isus vodinena o sobranija (Dela 20:28). O phralja kola tane imenujme te pomožinen amenge hem te grižinen pe amenge tane poklon taro Devel (Efešanite 4:8).

17. So ka valjani ponekogaš te kerel jekh phen te šaj te sikavel poštovanje?

17 Ponekogaš ko nesavo sobranie nane starešine ili sluga-pomošnikija so šaj te keren nesavi zadača. Ko adava slučaj, i zadača šaj te kerel la jekh krstimo phral. Ama ako nane ni asavko phral, tegani i zadača šaj ka valjani te kerel la jekh phen. Keda jekh phen kerela jekh zadača so normalno valjani krstimo phral te kerel, i phen valjani te učharel plo šero, šamijaja ili stadikaja (1. Korinkjanite 11:3-10). Ko asavko način oj sikavela kaj poštujnela o poglavarstvo so dengja le o Jehova ki familija hem ko sobranie. (Dikh i 15 fusnota.)

POŠTOVANJE SPREMA O VLASTIJA

18-19. a) So sikljovaja taro Rimjanite 13:1-7? b) Sar sikavaja poštovanje sprema o vlastija?

18 Avdive, o Jehova dozvolinela e manušikane vlastenge te ovel len nesavo avtoriteti, hem amen valjani te poštujna len. Ola grižinena pe ko države te ovel nesavo redo hem obezbedinena e manušenge različna usluge. E Devleskere sluge tane poslušna ko upatstvo soj tano pišimo ko Rimjanite 13:1-7. (Čitin.) Amen siem „podložna e vlastenge“ hem poštujnaja o zakonija ki phuv kote so živinaja. Akala zakonija šaj te vlijajnen upri amari familija, biznis ili amaro imot. Na primer, amen platinaja danokija hem daja točna podatokija keda pheraja nesave formularija ili dokumentija so rodena o vlastija. Ama so valjani te kera keda o vlastija rodena amendar te kera nešto soj tano protiv e Devleskoro zakoni? O apostol Petar vakergja: „Mora poviše te šuna e Devle, nego e manušen“ (Dela 5:28, 29).

19 Ako mora te kera lafi nesave službeno manušea, sar na primer, sudijaja ili policajcoja, amen valjani sekogaš te sikava poštovanje. O terne sikavena poštovanje pumare nastavnikonge hem e javerenge so kerena buti ki lengiri škola. Ki buti, amen poštujnaja amare gazden čak ako o javera na kerena adava. Keda postapinaja ko asavko način, džaja palo primer e Pavleskoro kova so poštujnela sine e vlasten čak keda adava na sine lokho (Dela 26:2, 25). Ako o javera na postapinena šukar amencar, amen ponadari da valjani te sikava kaj poštujnaja len. (Čitin Rimjanite 12:17, 18; 1. Petrovo 3:15.)

20-21. Kola šukar bukja ka oven ako poštujnaja e javeren?

20 O manuša ko sveto sikavena sa pohari poštovanje sprema o javera. Ama e Devleskere sluge tane pojaver. Amen trudinaja amen te poštujna sa e manušen. Amen šunaja o sovet taro apostol Petar: „Poštujnen sarinen“ (1. Petrovo 2:17). Keda sikavaja poštovanje, o javera dikhena adava. O Isus vakergja: „Mukhen tumari svetlina te svetinel anglo manuša, te šaj ola te dikhen tumare šukar bukja so kerena len hem te slavinen tumare Dade“ (Matej 5:16).

21 Keda sikavaja poštovanje ki familija, ko sobranie hem ko javera podračja ko amaro životo, tegani amaro šukar primer šaj te pottikninel e javeren te doznajnen poviše bašo Jehova. Keda sikavaja kaj poštujnaja e javeren, sikavaja kaj poštujnaja e Jehova. Agjaar keraja e Jehova bahtalo, hem sikavaja kaj mangaja le.