1.  Soj tano o Baro Vavilon?

2.  Keda ka pojavinel pe o Mesija?

3.  Medicinska tretmanija kote so koristinela pe o rat

4.  Pričine bašo odvojbe

5.  Praznikija

6.  Zarazna nasvalipa

7.  Nesoglasuvanja ko biznis hem zakonska bukja

 1. Soj tano o Baro Vavilon?

Kotar džanaja kaj „o Baro Vavilon“ pretstavinela sa e hovavne religien? (Otkrovenie 17:5). Razmislin bašo akala bukja:

• Vlijajnela ko celo sveto. Bašo Baro Vavilon pišinela kaj bešela upro panja so „pretstavinena bute narodon“ hem kaj „vladinela upro carija ki phuv“ (Otkrovenie 17:15, 18).

• Našti te ovel ni o političko ni o trgovsko sistem. „O carija ki phuv“ hem „o trgovcija“ ka preživinen leskoro uništuvanje (Otkrovenie 18:9, 15).

• Ko pogrešno način pretstavinela e Devle. O Baro Vavilon vikinela pe bludnica adaleske so paše sorabotinela e vladencar te šaj te dobinel pare hem javera korisna bukja (Otkrovenie 17:1, 2). Ov zavedinela e manušen taro sa o nacie hem krivo tano bašo meribe bute manušengoro (Otkrovenie 18:23, 24).

Iran tut ki lekcija 13, točka 6

 2. Keda ka pojavinel pe o Mesija?

I Biblija prorokujngja kaj ka pojavinel pe o Mesija otkeda ka nakhen 69 kurke. (Čitin Daniel 9:25.)

• Keda počmingje o 69 kurke? Ko 455 berš a.a.e. Ko adava vreme o upraviteli o Neemija reslja ko Erusalim te obnovinel hem palem te gradinel i diz (Daniel 9:25; Neemija 2:1, 5-8).

• Kobor vreme trajngje o 69 kurke? Ko nesave bibliska proroštvija jekh dive pretstavinela jekh berš (4. Mojseeva 14:34; Ezekiel 4:6). Tegani, jekh kurko pretstavinela efta berša. Ko akava proroštvo 69 kurke pretstavinena 483 berša (69 kurke po efta dive).

• Keda završingje o 69 kurke? Ako gejnaja 483 berša počmindor taro 455 berš a.a.e., avaja dži ko 29 berš a.e. a Adava tano baš o berš keda o Isus krstingja pe hem ulo Mesija! (Luka 3:1, 2, 21, 22).

Iran tut ki lekcija 15, točka 5

 3. Medicinska tretmanija kote so koristinela pe o rat

Ko nesave medicinska tretmanija koristinela pe o rat e pacienteskoro. Na primer, nesave manuša dena plo rat ili skladirinena le te šaj te ovel koristimo pokasno džikote trajnela i operacija. Amen sar hristijanja na keraja adava (5. Mojseeva 15:23).

Sepak, isi nesave medicinska tretmanija kola soj tane prifatliva jekhe hristijaneske. Na primer, ki lende vklučimo tano te kerel pe krvno slika, dijaliza, hemodilucija, khedibe o kletke ili te koristinel pe mašina bašo srce ili plukja. Sekoj korkori mora te odlučinel sar ka koristinel pe leskoro rat džikote trajnela i operacija ili nesavi terapija ili nesavo medicinsko ispituvanje. Sekova doktori koristinela akala tretmanija ko različno način. Adaleske, angleder te prifatine nesavi operacija, medicinsko ispituvanje ili terapija valjani te doznajne sar točno ka koristinel pe tlo rat. Keda valjani te ane odluke bašo medicinska tretmanija kote so ka koristinel pe tlo rat, razmislin bašo akala pučiba:

• Ako delo taro mlo rat tano prenasočimo avrijal taro mlo telo hem i cirkulacija mle rateskiri šaj čak te ovel čhinavdi nesavo vreme, dali mli sovest ka dozvolinel mange panda te dikhav ko akava rat sar delo mandar hem kaj tegani na valjani „te thavdel ki phuv“? (5. Mojseeva 12:23, 24).

• Dali mli biblisko školujmi sovest ka mučinel man ako džikote trajnela nesavo medicinsko tretmani ikalela pe mandar delo taro rat, pročistinela pe, hem palem iranela pe ko mlo telo?

Iran tut ki lekcija 39, točka 3

 4. Pričine bašo odvojbe

I Biblija na sovetinela e rome hem e romnja te odvojnen pe. Isto agjaar, oj jasno sikavela kaj, čak ako nekoj odvojngja pe, adava na dela le pravo te khuvel palem ko brako (1. Korinkjanite 7:10, 11). Sepak, isi nesave situacie kote so jekh hristijani šaj ka odlučinel te odvojnel pe taro plo bračno partneri.

• Namerno na grižinela pe: Jekh rom na mangela te grižinel pe ple familijake ko materijalno pogled, dži ko adava stepen so leskere familija nane la o osnovna bukja bašo životo (1. Timotej 5:8).

•   Pharo fizičko maltretiribe: O bračno partneri tano doborom nasilno so anela ki opasnost lakoro ili leskoro sastipe ili životo (Galatite 5:19-21).

• Celosno sprečibe te služinel pe e Jehovaske: O rom ili i romni celosno sprečinela ple bračno partnere te služinel e Jehovaske ili čak silaja čhivela le ko nesavo način te phagel e Devleskere zapovedija (Dela 5:29).

Iran tut ki lekcija 42, točka 3

 5. Praznikija

Sar hristijanja amen na učestvujnaja ko praznikija kola so nane prifatliva e Jehovaske. Sepak, sekova hristijani mora te koristinel pli biblisko školujmi sovest keda valjani te anel odluke sar ka postapinel ko odredena situacie keda kerela pe lafi bašo praznikija. Dikh nesave primerija bašo adava.

• Nekoj čestitinela tuke o prazniko. Šaj ednostavno te vakere: „Ov sasto“. Ako adava so čestitinela tuke mangela te džanel poviše, šaj te objasnine leske soske tu na slavinea o prazniko.

• Tlo bračno partneri, kova so nane e Jehovaskoro svedoko, kaninela tut te ove ko ručko ili večera e familijaja keda isi nesavo prazniko. Ako tli sovest dozvolinela tuke te dža, tu šaj te objasnine tle bračno partnereske kaj ako sine nesave paganska običaija, tu nane te učestvujne ko adava.

• Tlo gazda tari buti dela tut parično bonus keda isi prazniko. Dali valjani te odbine adava bonus? Na sekogaš. Dali ka prifatine ili na, šaj te zavisinel taro adava sar tlo gazda dikhela ko adava bonus. Dali tlo gazda dikhela ko adava bonus sar delo taro prazniko? Ili, dali adalea samo mangela te sikavel kaj ceninela tut sar šukar rabotniko?

• Nekoj dela tut poklon keda isi prazniko. Okova so dela tut o poklon šaj vakerela tuke: „Džanava kaj na slavinea o prazniko, ama me mangava te dav tut akava“. Šaj adalea samo mangela te ovel ljubezno tuja. Tari javer strana, šaj isi tut čuvstvo kaj ov adalea mangela te ispitinel tli vera hem te terinel tut te slavine o prazniko. Otkeda ka razmisline bašo akava, tu valjani te odlučine dali ka prifatine o poklon ili na. Ko sa amare odluke mangaja te ovel amen čisto sovest hem te ačhova verna e Jehovaske (Dela 23:1).

Iran tut ki lekcija 44, točka 1

 6. Zarazna nasvalipa

Adaleske so mangaja e manušen, amen but pazinaja te na prenesina nesavo zarazno nasvalipe e javerenge. Adava keraja le na samo keda siem sigurna kaj siem nasvale, nego isto agjaar čak keda sumninaja amen ko adava. Amen keraja adava adaleske so i Biblija zapovedinela amenge: „Mang tle pašutne sar korkori tut“ (Rimjanite 13:8-10).

Sar šaj ko praktično način te ikera amen ki akaja zapoved? Ako nekas isi zarazno nasvalipe, ov valjani te izbeginel fizičko kontakt e javerencar. Na primer, adava značinela kaj ov nane te del plo vas keda pozdravinela pe e javerencar hem kaj nane te gušinel pe hem te čuminel pe e javerencar. Ov na valjani te holjanel ako nekoj na kaninela le ki peste khere adaleske so mangela te zaštitinel ple familija. Isto agjaar, angleder te krstinel pe, ov valjani te informirinel e koordinatore taro starešinstvo baši pli situacija. Tegani, ka keren pe o potrebna podgotovke te šaj o javera so isto ka krstinen pe te oven zaštitime. Isto agjaar, ako nekoj mangela te počminel nekasaja vrska — a sine ki opasnost te zarazinel pe nesave zarazno nasvalipaja — tegani, ov valjani dobrovolno te kerel testi hem te proverinel dali tano nasvalo ili na. Agjaar ov ka sikavel kaj grižinela pe e javerenge, a na samo peske (Filipjanite 2:4).

Iran tut ki lekcija 56, točka 2

 7. Nesoglasuvanja ko biznis hem zakonska bukja

But problemija bašo finansiska bukja šaj te izbeginen pe ako kerela pe pismeno dogovor, čak ako adava kasaja so keraja dogovor tano phral (Eremija 32:9-12). Sepak, ponekogaš ka slučinel pe maškar o hristijanja te pojavinen pe tikne nesoglasuvanja. Ola valjani te rešinen adala nesoglasuvanja maškar peste, sigate hem ko mirno način.

Sar valjani te rešinen pe seriozna problemija, sar soj klevetibe ili finansisko izmama? (Čitin Matej 18:15-17.) O Isus dengja amen trin čekorija kola so valjani te sledina:

1. 1) Ola valjani prvo te trudinen pe te rešinen o problemi korkori maškar peste. (Dikh o stiho 15.)

2. 2) Ako na uspejngje te rešinen o problemi, ola šaj te pučen te oven prisutna jekh ili duj zrela hristijanja taro sobranie te šaj te pomožinen. (Dikh o stiho 16.)

3. 3) Ako o problemi panda nane rešimo, tegani šaj te roden pomoš taro starešine. (Dikh o stiho 17.)

Ko poviše situacie, o problemija so isi amen amare phralencar na valjani te rešina len ko sudo, soske adava anela ladž e Jehovaske hem e sobranieske (1. Korinkjanite 6:1-8). Sepak, ko nesave situacie o slučaj šaj čače ka valjani te del pe ko sudo sar na primer, te dobinel pe razvod, te dobinel pe staratelstvo bašo čhave, alimentacija, otšteta tari nesavi osiguritelno kompanija, te kerel pe stečajno postapka hem te čitinel pe testamenti. Ako jekh hristijani koristinela akava zakonsko pravo te šaj ko mirno način te rešinel o slučaj, tegani na phagela e Biblijakoro sovet.

Ako tano kerdo nesavo seriozno kriminal sar na primer, silujbe, te zloupotrebinen pe čhave, te napadinel pe nekas, baro čoribe ili mudaribe, tegani jekh hristijani so prijavinela adava ko vlastija na phagela e Biblijakoro sovet.

Iran tut ki lekcija 56, točka 3