Nekobor tinejdžerija sine obvinime kaj silujngje jekhe tinejdžere džikote sine ki ekskurzija tari škola. Sarine učinena sine zaedno ki jekh pendžardi škola ki Kanada. Povrzimo akalea o novinari Lenard Stern pišingja akava ko vesniko ki Kanada: „Adava so nesavo terno čhavo tano intelegentno, učimo ili barvalo na dela garancija kaj nane te kerel lošna bukja“ (Ottawa Citizen).

O Stern ponadari vakergja: „Prvo taro roditelija adžikerela pe te sikaven pumare čhaven soj tano šukar a soj lošno. Ama žalno tano kaj ko realno životo poviše roditelenge tano važno lengere čhaven te ovel len šukar ocenke hem te arakhen šukar buti te šaj te oven barvale“.

O obrazovanie čače tano but važno. Ama čak o najšukar svetovno obrazovanie našti te pomožinel amen te borina amen protiv o pogrešna želbe hem osobine. Tegani, so šaj te pomožinel amen te džana soj tano šukar a soj lošno?

I Biblija tani sar ajna. Keda čitinaja la panda pojasno dikhaja amare slabostija hem kaj siem ograničime (Jakov 1:23-25). Ama, osven so pomožinela amen te dikha amen oj pomožinela amen te kera o promene so valjani — te steknina osobine so ka pomožinen amen te živina ko mir hem te složina amen e javerencar. Nesave lendar tane šukaripe, ljubeznost, strplivost, samokontrola hem mangipe. I Biblija vakerela kaj o mangipe sovršeno povrzinela amen (Kološanja 3:14). Soske akaja osobina tani posebno? Primetin so vakerela i Biblija baši late.

• „O mangipe tano strplivo hem ljubezno. O mangipe nane ljubomorno, na falinela pe, na vazdela pe, na ponašinela pe nepristojno, na rodela pli korist, na holjanela lokheste, na pamtinela o lošnipe. Sa podnesinela... sa trpinela. O mangipe nikogaš na čhinavgjola“ (1. Korinkjanja 13:4-8).

• „O mangipe na kerela lošnipe ple pašutneske“ (Rimjanja 13:10).

• „A najangle, neka ovel tumen baro mangipe jekh jekheske, soske o mangipe učharela but grevija“ (1. Petareskoro 4:8).

Sar osetinea tut keda sian uzo manuša so mangena tut? Sigurno osetinea tut bezbedno, osetinea mir hem sian opuštimo. Džanea kaj ola mislinena tuke o najšukar hem kaj nane nikogaš namerno te dukhaven tut.

O mangipe isto agjaar šaj te pottikninel amen te kera žrtve, pa čak te menina o način sar živinaja ako adava koristinela e javerenge.  Na primer keda ulo papo, jekh manuš so ka vikina le Džordž but manglja te nakhavel vreme ple unukoja. Ama, sine jekh problemi. Ov pušinela sine but, a o džamutro leskoro na mangela sine ov te pušinel keda ka ovel uzo čhavo. So kergja akava papo? Iako pušingja 50 berš, ov otkažingja pe tari akaja štetno navika ple unukoskoro sebepi. O mangipe tano čače but silno!

O mangipe tani osobina so sikljola pe. E roditelen isi len važno uloga bašo akava. Ola valjani te sikaven pumare čhaven sar te sikaven mangipe. Sar kerena adava? Agjaar so parvarena len hem zaštitinena len, hem grižinena pe lenge keda nasvaljona ili keda povredinena pe. O šukar roditelija kerena lafi pumare čhavencar hem sikavena len. Džikote vospitinena len ola pomožinena lenge te haljon soj tano šukar a soj lošno. Osven adava, o šukar roditelija sikavena pumare čhaven agjaar so dena len primer.

Žalno tano so nesave roditelija na kerena sar so valjani pumari odgovornost. Dali akava značinela kaj lengere čhave nikogaš nane te oven šukar manuša? Ni najhari! Čak hem baro broj pophure manuša, maškar kolende so sine asavke da so barile ko problematična familie, uspejngje te keren bare promene ko pumaro životo hem te oven grižliva hem odgovorna manuša. Ki javer statija ka dikha sar, čak adala so javera mislingje kaj lendar nane te ovel ništo, uspejngje te meninen pe korendan.