1-2. a) Sar dikhela o Jehova okolende so kerena pharo grevo, ama na kainena pe bašo adava? b) So nadinela pe o Jehova kaj ka keren o grešnikija?

 O JEHOVA nane popustlivo Devel. Ov mrzinela o grevo (Ps. 5:4-6). O Jehova očekujnela amendar te poštujna leskere pravedna merilija kola so arakhljona ko leskoro Lafi, ki Biblija. Džangjola pe, ov na očekujnela sovršenstvo taro nesovršena manuša (Ps. 130:3, 4). Ko isto vreme ov na toleririnela „okolen so na poštujnena e Devle, kola so e Devleskoro šukaripe so na zaslužinaja le koristinena le te šaj te opravdinen pumaro bezobrazno ponašibe“ (Juda 4). Ustvari, i Biblija kerela lafi bašo adava kaj „okola so na poštujnena e Devle“ ka oven uništime ki e Devleskiri vojna Armagedon (2. Pet. 3:7; Otk. 16:16).

² Ama, o Jehova na mangela nikoj te ovel uništimo. Sar so dikhlem angleder ki akaja serija statie, i Biblija jasno vakerela kaj ov mangela „sarinen te ovel len prilika te kainen pe“ (2. Pet. 3:9). O starešine džana palo e Jehovaskoro primer agjaar so strplivo trudinena pe te pomožinen e grešnikonge te kainen pe hem palem te oven e Jehovaja paše. Ama, ponekogaš nesave džene na kainena pe (Isa. 6:9). Iako o starešine poviše puti probinena te pomožinen lenge, nesave grešnikija  ponadari da kerena adava soj pogrešno. So mora te keren o starešine ko asavko slučaj?

„CIDEN E LOŠNO MANUŠE“

3. a) Sprema i Biblija, so valjani te kerel pe e grešnikoncar so na kainena pe? b) Soske šaj te vakerel pe, kaj ki nesavi smisla, o grešniko korkori biringja te ovel cidimo taro sobranie?

³ Ako jekh grešniko na kainela pe, e starešinen nane len javer izbor osven te ikeren pe ko upatstvo taro 1. Korinkjanja 5:13: „Ciden e lošno manuše soj maškar tumende!“ Ki nesavi smisla, o grešniko korkori biringja te ovel cidimo taro sobranie. Ov khedela adava so korkori a sejngja (Gal. 6:7). Soske šaj te vakera akava? Adaleske so ov odbingja te meninel pe iako o starešine poviše puti probingje te pomožinen leske te avel dži ko adava te kainel pe (2. Car. 17:12-15). Leskere postapke sikavena kaj ov biringja te na šunel e Jehovaskere zapovedija (5. Moj. 30:19, 20).

4. Soske dela pe izvestuvanje kaj nesavo grešniko so na kainela pe tano cidimo taro sobranie?

⁴ Keda nesavo grešniko so na kainela pe tano cidimo taro sobranie, tegani dela pe izvestuvanje kaj ov poviše nane e Jehovaskoro svedoko. b Adava izvestuvanje na dela pe te šaj te ponižinel pe e grešniko, nego te šaj o sobranie te ikerel pe ki biblisko zapoved te čhinavel te družinel pe adale manušea, pa čak hem te na hal lea (1. Kor. 5:9-11). Isi šukar pričine soske o Jehova dengja akaja zapoved. O apostol Pavle pišingja: „Hari kvasaco ušljarela celo humer“ (1. Kor. 5:6). Ako nekoj so na kainela pe bašo ple grevija ačhola ko sobranie, ov šaj te vlijajnel upro javera te mislinen peske kaj nane doborom važno te živinen sprema e Jehovaskere pravedna merilija (Izr. 13:20; 1. Kor. 15:33).

5. Sar valjani te dikha ki nekaste soj cidimo taro sobranie, hem soske?

⁵ Sar valjani te dikha ko nesavo grešniko soj cidimo taro sobranie? Iako na družinaja amen lea na valjani te mislina kaj baši leskiri situacija nane nadež. Ov ustvari tano sar jekh bakhro so našavdilo. Keda nesavo bakhro ka našavgjovel ov šaj palem te iranel pe ko stado. Ma bistre kaj adava manuš dengja lafi e Jehovaske kaj ka služinel leske celo plo životo. Žalno tano adava so ko momenti na živinela sprema plo zavet hem adaleske tano ki opasnost (Ezek. 18:31). Ama, sa džikote isi vreme hem sa džikote o Jehova tano spremno te sikavel milost, isi nadež kaj adava manuš ka iranel pe. Sar o starešine sikavena kaj len da isi len asavki nadež, čak hem keda nesavo grešniko ka ovel cidimo taro sobranie?

SAR O STAREŠINE POMOŽINENA OKOLENGE SOJ CIDIME TARO SOBRANIE

6. Kola bukja ka keren o starešine te šaj te pomožinen nekaske soj cidimo taro sobranie?

⁶ Keda nekoj tano cidimo taro sobranie, dali o starešine nane više te trudinen pe te pomožinen leske te iranel pe ko Jehova? Normalno kaj ka pomožinen le. Keda o odbor taro starešine ka izvestinel nekas kaj tano cidimo taro sobranie, adala phralja isto agjaar ka objasninen leske kola bukja valjani te kerel te šaj te iranel pe ko sobranie. Ama, o starešine ka keren hem poviše taro adava. Ko poviše slučaija, ola ka vakeren e grešnikoske kaj bi mangena palem te ovel len sostanok lea palo nekobor masekija te šaj te dikhen dali meningja plo stavi. Ako ov složinela pe palem te dikhel pe e starešinencar, ko adava sostanok ola spremno ka pottikninen le te kainel pe. Čak hem ako ov dži tegani na meningja plo stavi, o starešine  taro vreme ko vreme ka probinen te kheden pe lea te šaj te pottikninen le te kainel pe.

7. Keda nekoj tano cidimo taro sobranie sar o starešine sikavena sočuvstvo isto sar o Jehova? (Eremija 3:12).

⁷ O starešine trudinena pe te džan palo e Jehovaskoro primer, agjaar so sikavena sočuvstvo nekaske soj cidimo taro sobranie. Na primer, o Jehova na adžikergja leskoro buntovno narodo ko purano Izrael te kerel o prvo čekori. Namesto adava, ov kergja nešto te pomožinel e Izraelconge panda angleder te sikaven bilo save znakija kaj kainena pe. Sar so dikhlem ki dujto statija taro akava broj, o Jehova sikavgja kobor tano sočuvstvitelno adalea so vakergja ple prorokoske e Osijaske te džal ki pli romni hem te del la prilika te smirinen pe, iako oj panda kerela sine pharo grevo (Osi. 3:1; Mal. 3:7). Isto sar o Jehova, o starešine čače mangena o grešniko te iranel pe hem na kerena leske pharo te kerel adava. (Čitin Eremija 3:12.)

8. Sar e Isuseskiri sporedba bašo čhavo so našavdilo pomožinela amenge pošukar te haljova kobor tano sočuvstvitelno hem milostivo o Jehova? (Luka 15:7).

⁸ Setin tut sar reagiringja o dad tari e Isuseskiri sporedba bašo čhavo so našavdilo. Keda dikhlja ple čhave sar iranela pe khere, o dad „prastandilo ki leste, gušingja le hem čumingja le“ (Luka 15:20). Primetin kaj o dad na adžikergja leskoro čhavo te molinel le te prostinel leske. Namesto adava, o dad kergja o prvo čekori hem prastandilo ki leste, sar so bi kerela sine sekova dad soj pherdo mangipaja. O starešine trudinena pe te sikaven slično stavi sprema okolende so cidingje pe taro e Devleskoro stado. Ola mangena akala bakhre so našavdile „te iranen pe khere“ (Luka 15:22-24, 32). Keda nesavo grešniko ka iranel pe, isi bari radost hem ko nebo hem ki phuv. (Čitin Luka 15:7.)

9. Ko so ohrabrinela o Jehova e grešnikon?

⁹ Taro adava so dikhlem dži akana, jasno tano kaj o Jehova na mukhela te ačhol nekoj ko sobranie so kerela grevo hem na kainela pe bašo adava. Ama, ov na iranela dumo e grešnikonge. Ov mangela te iranen pe. Ko Osija 14:4 tano opišimo save čuvstvija isi e Jehova sprema okola so kainena pe bašo pumare grevija. Adari pišinela: „Me ka sasljarav len te šaj te oven mange više verna. Ka mangav len taro vilo, soske na sium lenge više holjamo“. Akava tano baro pottik e starešinenge te reagirinen ki sekoja promena so sikavela kaj nekoj počminela te kainel pe. Akava tano isto agjaar jekh baro pottik sarinenge so mukhle e Jehova te iranen pe so šaj posigate.

10-11. Sar o starešine trudinena pe te pomožinen okolenge so angleder but berša sine cidime taro sobranie?

¹⁰ Sar o starešine ka probinen te pomožinen okolenge so sine angleder cidime taro sobranie, šaj angleder but berša? Asavke šaj čhinavgje te keren o grevo bašo kova so nane više delo taro sobranie. Nesave lendar šaj čak ni na setinena pe soske sine cidime taro sobranie. Bizi razlika kobor vreme nekoj nane delo taro sobranie, o starešine ka probinen te arakhen le hem te posetinen le. Ko asavke posete, o starešine čak ka predložinen leske te molinen pe lea zaedno hem ljubezno ka pottikninen le te iranel pe ko sobranie. Džangjola pe, ako nekoj but berša nane delo taro sobranie, sigurno ov tano but slabo ko duhovno pogled. Adaleske, ako ov vakerela kaj mangela te iranel pe ko sobranie, o starešine šaj te organizirinen nekoj te vodinel biblisko kursi lea, iako panda nane iramo ko sobranie. Ko sekova slučaj, o starešine ka oven adala so ka organizirinen asavko biblisko kursi.

 ¹¹ O starešine trudinena pe te sikaven sočuvstvo e manušenge sar so sikavela o Jehova. Adaleske, ola ka trudinen pe te arakhen sa okolen so cidingje pe taro Jehova hem ka pottikninen len te iranen pe leske. Štom jekh grešniko ka sikavel kaj kainela pe hem kaj meningja plo način sar razmislinela hem postapinela, ov šaj palem te iranel pe ko sobranie (2. Kor. 2:6-8).

12. a) Ko kola situacie o starešine valjani posebno te pazinen? b) Soske na valjani te mislina kaj okola so kergje nesavi vrsta grevo nikogaš našti te dobinen e Jehovaskiri milost? (Dikh hem i fusnota.)

¹² Ko nesave situacie, o starešine valjani posebno te pazinen angleder te odlučinen dali nekoj ka ovel palem iramo ko sobranie. Na primer, ako nekoj zloupotrebingja čhave ili sine otpadniko, ili ako namerno  mestingja o bukja agjaar te šaj te čhivel krajo ko plo brako, o starešine valjani posebno te pazinen keda proceninena dali ov iskreno kainela pe (Mal. 2:14; 2. Tim. 3:6). Ola mora te zaštitinen o stado. Ko isto vreme, valjani te haljova kaj o Jehova ka priminel sekole grešniko so sikavela kaj čače kainela pe hem čhinavela te postapinel pogrešno. Znači, iako o starešine valjani posebno te pazinen asavkencar so postapingje surovo hem dvolično e javerencar, ola na valjani te mislinen kaj okola so kergje nesavi vrsta grevo, nikogaš nane te dobinen e Jehovaskiri milost c (1. Pet. 2:10).

SO ŠAJ TE KEREL O SOBRANIE

13. Koja tani i razlika ko adava sar postapinaja nekasaja so sine ukorimo taro starešine, a sar postapinaja nekasaja so sine cidimo taro sobranie?

¹³ Sar so dikhlem ki angluni statija, ponekogaš izvestinela pe kaj nekoj tano ukorimo. Ko asavko slučaj, šaj ponadari da te družina amen lea, soske džanaja kaj kaingja pe hem kaj meningja plo način sar razmislinela hem postapinela (1. Tim. 5:20). Ov ponadari da tano delo taro sobranie hem valjani leske ohrabruvanje kova so šaj te dobinel le ako družinela pe e phralencar (Evr. 10:24, 25). Ama, i situacija tani skroz pojaver keda nekoj tano cidimo taro sobranie. Amen šunaja i biblisko zapoved: „Čhinaven te družinen tumen [asavkea]... Na valjani čak ni te han asavke manušea“ (1. Kor. 5:11).

14. Sar šaj jekh hristijani te koristinel pli sovest keda valjani te odlučinel sar ka postapinel nekasaja soj cidimo taro sobranie? (Dikh hem i slika.)

¹⁴ Dali o upatstvo taro 1. Korinkjanja 5:11 značinela kaj valjani skroz te izbegina nekas so sine cidimo taro sobranie? Na. Džangjola pe, amen nane te družina amen lea. Ama, sprema pli biblisko školujmi sovest o hristijanja šaj te odlučinen dali ka kaninen nekas soj cidimo taro sobranie te avel ko sostanok. Na primer, šaj nekoj ka mangel te kaninel nekas tari pli familija ili nekas kasaja so sine paše. Ako avela ko sostanok, sar valjani te postapina lea? Angleder, na pozdravinaja amen sine asavkencar. Ama, akana ko akava da slučaj, sekova hristijani valjani  te postapinel sprema pli biblisko školujmi sovest. Nesavenge šaj nane te smetinel ako pozdravinena le ili vakerena leske kaj radujnena pe so dikhena le ko sostanok. Sepak, amen nane te ačhova te kera lea poviše lafi, a ni palem te družina amen lea.

15. Bašo save grešnikija kerela pe lafi ko 2. Jovaneskoro 9-11? (Dikh hem i ramka „ Dali o Jovan hem o Pavle kergje lafi baši isto vrsta grevo?“)

¹⁵ Nesave šaj pučena pe: „Zarem i Biblija na vakerela kaj jekh hristijani so pozdravinela asavke ’učestvujnela ko leskere lošna postapke‘?“ (Čitin 2. Jovaneskoro 9-11.) O kontekst taro akala stihija sikavela kaj akava upatstvo važinela e otpadnikonge hem sekole jekheske so pottikninela e javeren te keren adava so i Biblija vakerela kaj tano pogrešno (Otk. 2:20). Adaleske, ako nekoj širinela otpadnička sikljojba ili ko javer način pottikninela e javeren te postapinen pogrešno, o starešine nane te posetinen le. Džangjola pe, isi nadež kaj asavko manuš nekogaš ka avel ki godi hem ka kainel pe. Ama, sa džikote na slučinela pe adava, amen nane ni te pozdravina asavke manuše, a ni te kanina le te avel ko amare sostanokija.

SIKAV MILOST HEM SOČUVSTVO SAR O JEHOVA

16-17. a) So mangela o Jehova te keren o grešnikija? (Ezekiel 18:32). b) Sar šaj o starešine te sorabotinen e Jehovaja keda trudinena pe te pomožinen okolenge so kergje grevo?

¹⁶ So siklilem taro akala pandž statie? O Jehova na mangela nikoj te ovel uništimo! (Čitin Ezekiel 18:32.) Ov mangela o grešnikija te smirinen pe lea (2. Kor. 5:20). Baš adaleske o Jehova sekogaš pottikninela sine ple slugen te kainen pe hem te iranen pe leske. E starešinen ko sobranie isi len čest te sorabotinen e Jehovaja džikote trudinena pe te pomožinen okolenge so kergje pharo grevo te kainen pe (Rim. 2:4; 1. Kor. 3:9).

¹⁷ Zamislin kobor bari radost isi ko nebo keda jekh grešniko ka kainel pe! Amaro nebesno Dad o Jehova but radujnela pe sekova puti keda jekh taro leskere bakhre so našavdilo ka iranel pe ko sobranie. Amaro mangipe sprema o Jehova ponadari da bajrola džikote razmislinaja bašo leskoro sočuvstvo, leskiri milost hem leskoro šukaripe so na zaslužinaja le (Luka 1:78).