STATIJA PROUČIBASKE 34
GILI 107 Te sikava mangipe sar o Devel
Sar o starešine sikavena mangipe hem milost okolenge so kergje grevo
O Devel ljubezno trudinela pe te pomožinel tuke te kaine tut (RIM. 2:4)
SO KA SIKLJOVA
Ka dikha sar o starešine ko sobranie trudinena pe te pomožinen okolenge so kergje pharo grevo.
1. Savi prilika isi okolen so kergje pharo grevo?
KI ANGLUNI statija dikhlem so vakergja o apostol Pavle e sobranieske ko Korint bašo adava sar te postapinel jekhe hristijanea so kerela sine pharo grevo. Adava manuš na kaingja pe hem valjani sine te ovel cidimo taro sobranie. Sepak, sar so sikavela o glavno stiho tari akaja statija, nesavenge so kergje pharo grevo, o Devel šaj te pomožinel te kainen pe (Rim. 2:4). Sar ov koristinela e starešinen te šaj te pomožinel nekaske te kainel pe?
2-3. So valjani te kera ako doznajnaja kaj nesavo phral ili phen kergja pharo grevo, hem soske?
2 Ako o starešine na džanena kaj nekoj kergja pharo grevo, ola ka našti te pomožinen leske. Tegani so valjani te kera ako doznajnaja kaj nesavo phral ili phen kergja pharo grevo so šaj te anel dži ko adava te ovel cidimo taro sobranie? Valjani te pottiknina le te rodel pomoš taro starešine (Isa. 1:18; Apo. 20:28; 1. Pet. 5:2).
3 Ama so ako okova so kergja grevo na mangela te vakerel adava e starešinenge? Tegani amen ka vakera lenge te šaj okova so grešingja te dobinel i pomoš so valjani leske. Adalea ustvari sikavaja kaj mangaja adale phrale ili phenja soske na mangaja te našava le. Ako ov ponadari da kerela adava soj pogrešno, panda poviše ka ruminel plo amalipe e Jehovaja. Osven adava, ov šaj te anel ladž e sobranieske. Adaleske, iako nane lokho, amen hrabro džaja ko starešine soske mangaja e Jehova hem amare phrale ili phenja (Ps. 27:14).
SAR O STAREŠINE POMOŽINENA OKOLENGE SO KERGJE PHARO GREVO
4. Koja tani e starešinengiri cel keda ka kheden pe te keren lafi nekasaja so kergja pharo grevo?
4 Keda nekoj ko sobranie ka kerel pharo grevo, o starešinstvo ka birinel trine starešinen kola so ka služinen sar odbor. a Akala phralja valjani te oven skromna hem ponizna. Ola ka trudinen pe te pomožinen e grešnikoske b te kainel pe, ama svesna tane kaj ola našti te čhiven nekas silaja te meninel pe (5. Moj. 30:19). O starešine džanena kaj nane sekoj te kainel pe sar so kaingja pe o cari o David (2. Sam. 12:13). Nesave grešnikija ka birinen te otfrlinen e Jehovaskere opomene (1. Moj. 4:6-8). Sepak, e starešinengiri cel tani, ako šaj, te pomožinen e grešnikoske te kainel pe. Kola bukja valjani te oven ki godi e starešinen keda ka keren lafi lea?
5. Savo sovet valjani te ovel ki godi e starešinen keda ka kheden pe te keren lafi e grešnikoja? (2. Timotej 2:24-26; dikh hem i slika.)
5 Ko okova so grešingja, o starešine dikhena sar skapoceno bakhro so našavdilo (Luka 15:4, 6). Adaleske, keda ka kheden pe te keren lea lafi, ola nane te keren adava ko grubo hem neljubezno način. Ko adava sostanok ola nane te dikhen samo sar jekh obično procedura koja so mora te nakhel pe. Namesto adava, ola ka sikaven o osobine soj pišime ko 2. Timotej 2:24-26. (Čitin.) O starešine ka ačhoven krotka hem ljubezna džikote trudinena pe te resen dži ko e grešnikoskoro vilo.
6. Sar o starešine ka spreminen pumaro vilo angleder te kheden pe te keren lafi e grešnikoja? (Rimjanja 2:4).
6 O starešine odvojnena peske vreme te šaj te spreminen pumaro vilo. Ola trudinena pe te postapinen okolea so kergja grevo ko isto način sar so postapinela o Jehova. Ola na bistrena o lafija so vakergja len o apostol Pavle: „O Devel ljubezno trudinela pe te pomožinel tuke te kaine tut“. (Čitin Rimjanja 2:4.) O starešine na valjani te bistren kaj najangle ola tane pastirija kola so valjani te džan palo e Hristoseskoro vodstvo hem primer (Isa. 11:3, 4; Mat. 18:18-20). Angleder te kheden pe te keren lafi e grešnikoja, o starešine taro odbor ka molinen pe baši pumari cel — te pomožinen le te kainel pe. Ola ka istražinen ki Biblija hem ko amare publikacie hem ka molinen e Jehova te šaj te pomožinel lenge šukar te proceninen o bukja. Osven adava, ka pučen pe kola bukja valjani te džanen baši adaja ličnost, so šaj angje dži ko adava ov ili oj te razmislinel hem te postapinel pogrešno (Izr. 20:5).
7-8. Sar šaj o starešine te oven strpliva isto sar o Jehova keda ka kheden pe te keren lafi nekasaja so kergja grevo?
7 O starešine trudinena pe te oven strpliva sar o Jehova. Len isi len ki godi sar o Jehova postapingja angleder okolencar so kergje nesavo grevo. Na primer, o Jehova strplivo kergja lafi e Kainea, predupredingja le bašo posledice taro grevo hem vakergja leske kaj ka blagoslovinel le ako šunela le (1. Moj. 4:6, 7). O Jehova pomožingja e Davide preku o proroko o Natan, kova so vakergja jekh sporedba koja so pogodingja e care ko vilo (2. Sam. 12:1-7). Isto agjaar, o Jehova but puti bičhalela sine ple prorokon ko buntovna Izraelcija (Erem. 7:24, 25). Ov na adžikergja leskoro narodo te kainel pe, pa čak tegani te pomožinel leske. Namesto adava, ov kergja o prvo čekori te šaj te pottikninel len te kainen pe.
8 O starešine džana palo e Jehovaskoro primer keda trudinena pe te pomožinen okolenge so kergje pharo grevo. Sar so pišinela ko 2. Timotej 4:2, ola trudinena pe te oven but strpliva asavkencar. Adaleske, o starešine sekogaš valjani te oven smirime hem strpliva te šaj te pomožinen okoleske so kerela grevo te mangel te kerel adava soj ispravno. Ako nekoj lendar nervirinela pe ili holjanela, o grešniko šaj nane te mangel te šunel o sovet ili šaj nane te mangel te kainel pe.
9-10. Sar šaj o starešine te pomožinen okoleske so grešingja te haljol so angja dži ko adava te kerel grevo?
9 O starešine trudinena pe te haljoven kola bukja angje dži ko adava nekoj te kerel grevo. Na primer, dali adava phral ili phen, hari po hari slabongja ko duhovno pogled adaleske so čhinavgja redovno te proučinel ili adaleske so na džala sine redovno ki služba? Dali čhinavgja redovno te molinel pe e Jehovaske ili leskere molitve ule rutinska? Dali čhinavgja te borinel pe protiv o pogrešna želbe? Dali na angja mudra odluke keda kerela pe lafi bašo društvo ili zabava? Sar adala odluke vlijajngje ko leskoro vilo? Dali haljola kaj leskere postapke hem odluke vlijajnena upro leskoro Dad o Jehova?
10 O starešine šaj te pučen pučiba so ka pomožinen e grešnikoske te razmislinel bašo bukja so slabonkergje leskoro amalipe e Jehovaja hem so angje dži ko adava te kerel grevo (Izr. 20:5). Ola kerena akava ko jekh ljubezno način hem na pučena le bašo detalija soj lična, a so nane potreba o starešine te džanen. Isto sar o Natan so koristingja sporedba te šaj te pomožinel e Davideske, o starešine da šaj te koristinen nesavi sporedba te šaj te pomožinen okoleske so grešingja te razmislinel bašo ple postapke hem te haljovel soske ola tane pogrešna. Šaj o prvo puti keda ka kheden pe e grešnikoja ov ka počminel te žalinel bašo odluke so angja len hem bašo način sar razmislinela, a šaj hem ka kainel pe.
11. Sar postapingja o Isus e grešnikoncar?
11 O starešine trudinena pe te džan palo e Isuseskoro primer. O Isus manglja te pomožinel e Savleske taro Tars te haljol kaj adava so kerela tano pogrešno hem adaleske pučlja le jekh mudro pučibe: „Savle, Savle, soske progoninea man?“ (Apo. 9:3-6). A ko slučaj „e džuvljaja e Jezavelaja“, koja soj spomnimi ko lil Otkrovenie, o Isus vakergja: „Dengjum la vreme te kainel pe“ (Otk. 2:20, 21).
12-13. Sar šaj o starešine te den vreme nesave grešnikoske te kainel pe? (Dikh hem i slika.)
12 Isto sar o Isus, o starešine na odlučinena sigate kaj o grešniko nane te kainel pe. Nesave šaj ka kainen pe panda ko prvo sostanok e odborea, a javerenge šaj ka valjani poviše vreme. Adaleske, o starešine šaj ka dogovorinen pe lea te kheden pe poviše puti. Šaj palo prvo sostanok, ka počminel seriozno te razmislinel bašo adava so sine leske vakerdo hem ponizno ka molinel e Jehova te prostinel leskoro grevo (Ps. 32:5; 38:18). Adaleske, ko sledno sostanok, šaj ka ovel le pojaver stavi taro adava so sikavgja ko prvo sostanok.
13 Te šaj te pomožinen okoleske so grešingja te kainel pe, o starešine sikavena sočuvstvo hem mangipe. Ola molinena e Jehova te blagoslovinel lengoro trudo hem nadinena pe kaj lengoro phral ili phen ka haljol pli greška hem ka kainel pe (2. Tim. 2:25, 26).
14. Koj čače pomožinela e grešnikoske te kainel pe?
14 Ako o grešniko kainela pe, tegani amen ka ova but radosna! (Luka 15:7, 10). Iako o starešine dengje pestar sa te šaj te pomožinen e grešnikoske te kainel pe, koj čače pomožingja leske te kerel adala promene? Setin tut so pišingja o Pavle okolenge so kergje grevo: „O Devel te del len te kainen pe“ (2. Tim. 2:25). Znači, o Jehova, a na nesavo manuš, tano adava so pomožinela jekhe hristijaneske te meninel plo stavi hem o način sar razmislinela. O Pavle objasninela kola šukar bukja slučinena pe keda nekoj ka kainel pe. Ov šaj te počminel pošukar te haljovel o čačipe, te haljol pli greška hem te cidel pe taro e Satanaskere stapice (2. Tim. 2:26).
15. Sar šaj o starešine ponadari da te pomožinen jekhe grešnikoske so kainela pe?
15 Ako jekh grešniko kainela pe, o odbor taro starešine ka organizirinel pastirska posete te šaj ov ponadari da te dobinel i pomoš so valjani leske te šaj te borinel pe protiv e Satanaskere stapice hem te kerel adava soj ispravno (Evr. 12:12, 13). Džangjola pe, o starešine nikaske nane te vakeren detalija bašo adava so kergja o grešniko. Sepak, bašo so šaj ka valjani te ovel izvestimo o sobranie?
„UKORIN LEN ANGLO SARINE“
16. Sprema 1. Timotej 5:20, ki kaste mislingja o Pavle keda vakergja „anglo sarine“?
16 Čitin 1. Timotej 5:20. O Pavle pišingja akala lafija e Timoteeske, kova so isto agjaar sine starešina, te šaj te vakerel leske sar te postapinel „okolencar so kerena grevo“. Dali manglja te vakerel kaj valjani te oven ukorime anglo celo sobranie? Na sekogaš. Keda vakergja „anglo sarine“, ov mislingja ko nekobor džene kola so više džanena sine bašo grevo. Adala šaj sine te oven okola so dikhle adava so slučingja pe ili okola kolenge so o grešniko vakergja so kergja. O starešine ka vakeren samo akale manušenge kaj kergje nešto bašo slučaj hem kaj o grešniko tano ukorimo.
17. Ako but džene ko sobranie džanena kaj nekoj kergja pharo grevo ili verojatno ka doznajnen bašo adava, savo izvestuvanje valjani te del pe, hem soske?
17 Ponekogaš, but džene ko sobranie više džanena kaj nekoj kergja pharo grevo ili verojatno ka doznajnen bašo adava. Ko asavko slučaj e lafencar „anglo sarine“ mislinela pe ko celo sobranie. Adaleske, jekh starešina ka izvestinel o sobranie kaj nekoj tano ukorimo. Soske? Sar so objasningja o Pavle, te šaj o javera te sikljoven taro adava hem te na keren pharo grevo.
18. Sar ka postapinen o starešine ako jekh krstimo maloletno čhavo kerela pharo grevo? (Dikh hem i slika.)
18 So kerena o starešine keda nesavo krstimo čhavo so isi le pohari taro 18 berš kerela pharo grevo? O starešinstvo ka organizirinel duj starešine te kheden pe lea hem leskere roditelencar c soj e Jehovaskere svedokija. O starešine ka pučen e roditelen so ola više kergje te šaj te pomožinen pumare čhaveske te kerel o promene so valjani hem te kainel pe. Ako o čhavo šunela ple roditelengere sovetija hem kerela promene, o duj starešine šaj ka odlučinen kaj na valjani te keren ništo poviše. O starešine tane svesna kaj o Jehova dengja e roditelenge i odgovornost mangipaja te isprajnen pumare čhaven (5. Moj. 6:6, 7; Izr. 6:20; 22:6; Ef. 6:2-4). Sar so ka nakhel o vreme o starešine ponekogaš ka keren lafi e roditelencar te šaj te uverinen pe kaj o čhavo dobinela i pomoš so valjani leske. Ama so ako adava maloletno čhavo na kainela pe hem ponadari da kerela adava soj pogrešno? Ko asavko slučaj jekh odbor taro starešine ka kheden pe lea hem leskere roditelencar kola soj e Jehovaskere svedokija.
„O JEHOVA TANO PHERDO SOČUVSTVO HEM MILOST“
19. Sar o starešine trudinena pe te džan palo e Jehovaskoro primer keda khedena pe te keren lafi okolencar so kergje pharo grevo?
19 O phralja kola so služinena ko odbor taro starešine tane odgovorna anglo Jehova te arakhen o sobranie čisto (1. Kor. 5:7). Isto agjaar, ola dena pestar sa te šaj te pomožinen okolenge so kergje nesavo grevo, ako šaj te kainen pe. Adaleske, džikote pomožinena adale phralenge, o starešine ikerena pozitivno stavi hem na našavena nadež kaj ola ka meninen pe. Soske? Adaleske so mangena te džan palo e Jehovaskoro primer, kova soj „pherdo sočuvstvo hem milost“ (Jak. 5:11). Primetin sar o apostol Jovan, kova so sine phuro, sikavgja asavko stavi. Ov pišingja: „Me mangle čhave, akava pišinava tumenge te šaj te na keren grevo. Ama ako nekoj kerela grevo, ko amaro Dad isi amen pomošniko, o Isus Hristos, o pravedniko“ (1. Jov. 2:1).
20. So ka dikha ki sledno statija?
20 Žalno tano so isi situacie keda nesavo grešniko na mangela te kainel pe. Ko asavko slučaj, ov mora te ovel cidimo taro sobranie. So kerena o starešine ako slučinela pe nešto asavko? Adava ka dikha ki sledno statija.
GILI 103 Pastirija — poklon taro Devel
a Angleder, asavki grupa taro starešine sine vikimi pravno odbor. Ama, adaleske so o sudibe tano samo jekh delo tari lengiri zadača, poviše nane te koristina akava izraz. Namesto adava, akale grupa više ka vikina la odbor taro starešine.
b Ki akaja statija, o lafi „grešniko“ tano ko maški rod. Ama o informacie ki late važinena hem bašo džuvlja.
c Adava soj vakerdo e roditelenge važinela hem bašo okola soj zakonski odgovorna te grižinen pe e čhavenge soj maloletna.