Bijamo sium ko 1927 berš ki jekh tikni diz paše uzo Čikago (Ilinois, Amerika). Me dade hem me daja sine len pandž čhave — i Džeta, o Don, me, o Karl hem i Džoj. Sarine siem sine odlučna te služina e Jehovaske celo dušaja. I Džeta sine ko dujto klasi taro Gilead ko 1943 berš. O Don, o Karl hem i Džoj gele ko Betel, ko Bruklin (Njujork), ko 1944, 1947 hem 1951 berš. Lengoro šužo primer, a isto agjaar mle roditelengoro da, sine le but baro vlijanie upri mande.

Mi daj hem mo dad redovno čitinena sine i Biblija hem but mangena sine e Devle, hem adava mangipe sadingje le ki amende da. Ama, mo dad na sine le više poštovanje sprema o crkve otkeda služingja sar vojniko ki Evropa ko vreme keda sine i Prvo svetsko vojna. Mi daj but sine blagodarno keda mo dad irangja pe sasto vesto, hem adaleske vakergja: „Karl, ajde te dža ki crkva sar so džaja sine poangle“. A mo dad vakergja lake: „Ka ispratinav tut dži ki crkva ama me nane te khuvav“. A oj pučlja: „Soske?“ Ov vakergja lake: „Keda sine i vojna, o sveštenikija tari isto religija blagoslovinena sine e vojnikon hem lengoro oružje taro solduj strane. Pa, zarem o Devel poddržinela o solduj strane?“

Pokasno, džikote mi daj sine ki crkva, duj taro e Jehovaskere svedokija ale ki amende khere. Nudingje me dadeske o lil Svetlina, prvo hem dujto tom, kote so kerela pe lafi bašo biblisko lil Otkrovenie. Mo dad interesingja pe hem lelja o lila. Keda mi daj dikhlja len, počmingja te čitinel len. Jekh dive, ki lokalno novina čitingja kaj sarine soj tane zainteresirime kanime tane te šunen sar proučinela pe i Biblija e lilencar Svetlina. Odlučingja oj da te džal. Keda reslja adari, phravgja lake o udar jekh pophuri džuvli. Me daja sine la ko vas jekh taro adala lila hem pučlja: „Akate li ka proučinel pe akava?“ A oj odgovoringja lake: „Oja mi čhaj, khuv“. O javer kurko, mi daj lelja amen e čhaven pea, hem tegani počmingjem redovno te dža adari.

Jekh puti o phral so vodinela sine o sostanok, zamolingja man te čitinav Psalm 144:15, kote so vakerela kaj okola so služinena e Jehovaske tane srekjna. But svidžingja pe mange adava stiho,  ama isto agjaar panda duj, 1. Timotej 1:11, kote so vakerela kaj o Jehova tano „radosno Devel“, hem Efešanja 5:1, kote so siem pottiknime te dža palo e Devleskoro primer. Haliljum kaj valjani te ovav srekjno adaleske so služinava mle Stvoriteleske hem te ovav but blagodarno baši adaja čest. Akala duj bukja nikogaš na bistergjum len ko mlo životo.

O najpaše sobranie sine ko Čikago, 32 kilometrija dur amendar. Ama, džaja sine ko sostanokija hem agjaar poviše sikljovava sine tari Biblija. Setinava man ko jekh sostanok o phral dengja te komentirinel i Džeta, džikote šunava la sine mislingjum mange: „Pa me da džanava akava. Me da šaj te vazdav mlo vas hem te komentirinav“. Agjaar me da počmingjum te spreminav mange komentarija. Ama soj panda považno, bajrovava sine duhovno zaedno mle phralencar hem mle phenjencar. Krstingjum man ko 1941 berš.

But šukar setinava man ko kongres so ikergja pe ko Klivlend (Ohajo) ko 1942 berš. Ko adava kongres isto agjaar sine priključime preku telefoni poviše taro 50 javera lokacie ki Amerika. Amen, isto sar javera da familie, siem sine smestime ko šatorija paše kote so ikerela pe sine o kongres. I Dujto svetsko vojna panda trajnela sine hem o manuša sa poviše protivinena pe sine e Jehovaskere svedokonge. Rakjate dikhljum nekobor grupe phralja sar parkirinena pumare vrdija anglo šatorija, a o svetlija irame sprotivno taro šatorija. Sarine složingje pe rakjate ko sekova vrda te ovel barem po jekh manuš te arakhel straža. Ako dikhena sine nesavi opasnost, o phralja valjani sine te mukhen o svetlija te šaj te kojraren e manušen so napadinena hem te počminen te svirinen. Agjaar šaj sine o javera te aven te pomožinen len. Mislingjum mange: „E Jehovaskoro narodo tano doborom spremno bašo sa“. Adale mislaja pašliljum mange hem sukjum celo rat, a avri na sine nisave problemija.

Beršencar pokasno, keda setinava man sine ko adava kongres sine mange jasno kaj mi daj ni hari na darala sine, a ni na sine sekirimi. La sine la celosno doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija. Nikogaš nane te bistrav lakoro šužo primer.

Kratko angleder adava kongres, mi daj počmingja te služinel sar opšto pioneri. Oj but šukar šunela sine o govorija kolende so kerela pe sine lafi baši polnovremeno služba. Džikote džaja amenge sine khere, oj vakergja: „Me bi mangava sine te prodolžinav e pionersko službaja, ama našti hem te džav ki služba hem šukar te grižinav man e khereske“. Hem palo adava, oj zamolingja amen dali ka ova spremna te pomožina lake. Džangjola pe, amen vakergjem oja. Hem oj dengja sekole jekheske zadača te čistinel jekh ili duj sobe angleder o sabaluko. Keda amen ka dža sine ki škola, oj ka proverinel sine dali khere sa tano sredimo, a palo adava ka džal sine ki služba. Mi daj sine but zafatimi, ama sekogaš grižinela pe sine ple čhavenge. Keda avaja amenge sine ručkoske ili keda avaja amenge sine tari škola, oj sekogaš sine athe, adžikerela amen sine. Nesave dive keda avaja amenge sine tari škola, džaja sine laja zaedno ki služba hem adava but pomožingja amenge te haljova so značinela te ove pioneri.

Počmingjum e pionersko službaja ko 16 berš. Iako mo dad tegani panda na sine e Jehovaskoro  svedoko, sekogaš interesinela pe sine sar džala mange i služba. Jekh rat vakergjum leske kaj kerava sa, ama nisar našti te arakhav nekas so mangela te proučinel i Biblija. Ačhiljum hari hem pučljum le: „Mangea li te proučinav tuja?“ Ov hari razmislingja hem vakergja: „Pa na dikhava nesavi pričina soske te na proučinav“. Oja, o prvo interesenti kasaja so počmingjum te proučinav i Biblija sine mo dad hem adava sine mange but bari čest.

Proučinaja sine o lil O čačipe ka oslobodinel tumen. Sar džala sine o biblisko kursi, haljovava sine kaj mo dad pomožinela mange sine hem pošukar te proučinav hem pošukar te sikavav. Na primer, jekh rat otkeda proučingjem jekh pasus, vakergja mange: „Dikhava so vakerela o lil, ama kotar tu džanea kaj o lil tano ko pravo?“ Na sium sine spremno bašo asavko pučibe hem vakergjum: „Akana na džanava sar te dokažinav tuke kaj akava so pišinela ko akava lil tano točno, ama javer puti keda ka proučina mislinava kaj ka arakhav tuke odgovor“. Hem arakhljum odgovor. Arakhljum nekobor stihija sar dokaz bašo adava so pišinela ko lil. Ottegani pa naakari but pošukar spreminava man sine bašo kursi hem sikliljum sar te istražinav. Adava but pomožingja mange duhovno te bajrovav me, ama isto agjaar mo dad da. Ov počmingja te primeninel adava so sikljovela sine hem krstingja pe ko 1952 berš.

Geljum mange kher­aldan keda sine man 17 berš. I Džeta a uli misionerka, a o Don počmingja te služinel ko Betel. O solduj mangena sine but pumare zadače. A adava mange sine but baro ohrabruvanje. Hem adaleske dengjum molba hem bašo Betel hem baši škola Gilead hem mukhljum o Jehova te vodinel o bukja. Savo sine o rezultati? Sium sine vikimo te služinav ko Betel ko 1946 berš.

Sar nakhena sine o berša, ko Betel sine man različna zadače. Hem agjaar šaj sine te sikljovav but neve bukja. Ko akala 75 berš betelsko služba, sikliljum te kerav buti ki pečatnica hem ko smetkovodstvo. Isto agjaar, sikliljum sar te kinen pe bukja soj potrebna ko Betel hem sar te bičhalen pe važna bukja ko javera thana. Ama soj najvažno, sa akala berša uživinava ki duhovno pouka so dobinava ko Betel preku i sabalutni biblisko programa hem preku o bibliska govorija.

But sikliljum isto agjaar taro mo potikno phral o Karl, kova so alo ko Betel ko 1947 berš. Ov but šukar sine ko adava te proučinel i Biblija, ama isto te sikavel e javeren baši Biblija. Jekh puti zamolingjum le te pomožinel mange bašo jekh govor so valjani sine te ikerav le. Vakergjum leske kaj arakhljum but materijali, ama na džanava sar te  koristinav sa adava. Jekhe pučibaja rešingja mlo problemi. Pučlja man: „Džoel, koja tani tli tema?“ Odma sine mange jasno so mangela te vakerel — koristin samo o materijali soj tano konkretno povrzimo e temaja, a o javer mukh. Nikogaš nane te bistrav adaja pouka.

Te šaj te ova srekjna ko Betel valjani te da sa amendar hem te propovedina, a adava šaj te anel dži ko but šuže iskustvija. Te vakerav tumenge bašo jekh koleske so but šukar setinava man. Jekh dive akšameske jekhe phralea gelem ko Bronks, ki diz Njujork, hem posetingjem jekhe džuvlja koja so angleder lelja Stražarsko kula hem Džangavgjoven! Pozdravingjem la hem vakergjem lake: „Avdive mangaja te pomožina e manušenge te doznajnen nesave ohrabruvačka misle tari Biblija“. A oj vakergja amenge: „Ako kerena lafi baši Biblija, khuven“. Čitingjem lake hem kergjem lafi bašo nesave stihija bašo e Devleskoro Carstvo hem o nevo sveto. Dikhjola pe kaj sine vooduševimi soske o javer kurko vikingja nesaven amalen te oven prisutna. Pokasno, oj hem lakoro rom ule verna sluge e Jehovaskere.

Haliljum kaj mangava te ženinav man, hem deš berš pokasno arakhljum mange romni. So pomožingja mange te arakhav šukar romni? Ki molitva razmislingjum bašo pučibe: „So mangava te kerav otkeda ka ženinav man?“

Ko 1953 berš, palo kongres kova so ikergja pe ko stadioni Jenki, zapoznajngjum jekhe phenja koja so vikinela pe sine Meri Aniol. Oj hem mi phen i Džeta sine ko dujto klasi tari škola Gilead hem zaedno služingje sar misionerke. I Meri vooduševimi raskažinela sine mange sar sine lake ki služba sar misioneri ko Karibi hem bašo bibliska kursija so sine la sa adala berša. Sar so pošukar zapoznajnaja amen sine, halilem kaj o solduj džene isi amen ista duhovna celija. Zamanglem amen hem ko april 1955 berš, lelem amen. Bute bukjenge sikavgja pe kaj i Meri tani mange poklon taro Jehova hem primer palo kova so šaj te džav. Bilo savi zadača te dobinel sine, oj radosno kerela la sine. Sine but bukjarni, iskreno mangela sine e javeren hem o Carstvo sekogaš sine lake ko prvo than (Mat. 6:33). Trin berš siem sine ki pokrainsko služba, a ko 1958 berš vikingje amen ko Betel sar bračno pari.

But sikliljum tari Meri. Na primer, kratko otkeda lelem amen rešingjem zaedno te čitina i Biblija, otprilika po 15 stihija. Otkeda jekh amendar ka čitinel sine o stihija, keraja sine lafi baši lende hem bašo adava sar te primenina len ko amaro životo. I Meri but puti raskažinela sine so siklili ko Gilead ili so siklili džikote služingja sar misioneri. Adava so sikliljum latar but pomožingja mange te spreminav pošukar govorija hem te džanav sar pošukar te ohrabrinav e phenjen (Izr. 25:11).

Mli mangli Meri muli ko 2013 berš. Dušaja adžikerava o dive keda palem ka dikhav la ko nevo sveto. A dži tegani, odlučno sium ponadari da te sikljovav hem te ovel man doverba ko Jehova celo vilea (Izr. 3:5, 6). Radosno sium hem dela man uteha keda razmislinava bašo adava sa so ka keren e Jehovaskere sluge ko nevo sveto, a ko adava ka ovel vklučimo te sikljova neve bukja bašo hem taro amaro Najbaro Učiteli. Oja, but sium blagodarno bašo sa adava so sikliljum lestar hem bašo sa o načinija kolencar so sikavela mange o šukaripe so na zaslužinaja le.