Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 49

GILI 147 Ka ovel večno životo

So valjani te kere te šaj večno te živine?

So valjani te kere te šaj večno te živine?

Sekoj so prifatinela e Čhave hem sikavela vera ki leste, te ovel le večno životo (JOVAN 6:40)

SO KA SIKLJOVA

Ka dikha sar e Isus Hristoseskiri žrtva koristinela hem e pomazanikonge hem e javere bakhrenge.

1. So šaj mislinena nesave bašo večno životo?

 BUT manuša pazinena ko hajbe hem trudinena pe redovno te vežbinen te šaj te ačhoven saste. Sepak, ola na očekujnena kaj ka živinen večno. Adava na samo so šaj nane lenge realno nego hem šaj na mangena te živinen večno bašo problemija so anela len o phuripe. Ama o Isus spomningja o „večno životo“ ki pozitivno smisla, sar so sikavela o Jovan 3:16 hem 5:24.

2. Soj tano pišimo ko Jovan 6 poglavje bašo večno životo? (Jovan 6:39, 40).

2 Ki jekh prilika o Isus preku jekh čudo so kergja le marea hem mačhencar, dengja hajbaske poviše milje manušenge. a Adava sine nešto but čudno. Ama, adava so vakergja o tajsutnoto dive sine panda po čudno. O manuša gele pali leste dži ko Kapernaum, paše ko brego taro Galilejsko More, kote so ov vakergja kaj o manuša šaj te voskresninen hem te ovel len večno životo. (Čitin Jovan 6:39, 40.) Razmislin so značinela akava nekaske tari tli familija hem nekaske taro tle amala kola so mule. E Isuseskere lafija sikavena kaj but džene kola so mule šaj te voskresninen hem kaj tu hem tle najpaše šaj večno te živinen. Sepak, adava so o Isus vakergja le ponadari ko Jovan 6 poglavje, bute dženenge sine hem ponadari da tano pharo te haljovel pe. Te dikha akala lafija.

3. Sprema Jovan 6:51, so otkringja o Isus baši peste?

3 O manuša ko Kapernaum povrzingje peske o čudo e marencar kova so o Isus angleder kergja le, e manaja koja so o Jehova dengja la e Izraelconge ki pustina. Ustvari, i Biblija baši mana vakerela kaj tani „maro taro nebo“ (Ps. 105:40; Jovan 6:31). O Isus koristingja i mana sar temeli te šaj te sikavel len nešto but važno. Iako oj sine čudo taro Devel, okola so hale latar ko krajo sepak mule (Jovan 6:49). Porazlično taro akava, o Isus baši peste vakergja kaj tano „o čačutno maro taro nebo“, „e Devleskoro maro“ hem „o maro so dela životo“ (Jovan 6:32, 33, 35). O Isus sikavgja kaj isi jekh važno razlika maškar i mana hem leste. O Isus vakergja: „Me sium o maro so dela životo kova so hulilo taro nebo. Ako nekoj hala taro akava maro, ka živinel večno“. (Čitin Jovan 6:51.) Akava buningja adale Evreen. Sar šaj sine o Isus te vakerel kaj alo taro nebo sar „maro“ kova soj pošukar tari mana kova so o Devel čudoja dengja lengere parapaponge? Palo adava, o Isus vakergja nešto so šaj sine te pomožinel lenge te haljon akava: „O maro so ka dav le me tano mlo telo“. Ko so šaj mislingja akalea? Važno tano te džana o odgovor adaleske so adava ka sikavel amenge sar šaj amen hem amare paše te živina večno. Te dikha ko so mislingja o Isus.

O DŽIVDO MARO HEM LESKORO TELO

4. Soske nesave sine šokirime taro adava so vakergja o Isus?

4 Nesave taro adala so šungje e Isuse sine šokirime keda ov vakergja kaj ka del plo telo „te šaj o manuša te živinen“. Dali ola šaj mislingje peske kaj ov ka del len plo doslovno telo te šaj ola te han le? (Jovan 6:52). Ama tegani o Isus vakergja nešto so panda poviše šokiringja len: „Ako na hana o telo e manušikane Čhaveskoro hem na piena leskoro rat, nane te dobinen životo“ (Jovan 6:53).

5. Soske šaj te ova sigurna kaj o Isus na mislingja kaj o manuša valjani te pien leskoro doslovno rat?

5 Ko e Noeskoro vreme, o Devel zabraningja e manušenge te han rat (1. Moj. 9:3, 4). O Jehova povtoringja akaja zabrana ko Zakoni so dengja le e Izraelconge. Sekova jekh so ka hal sine rat valjani sine te ovel mudardo (3. Moj. 7:27). O Isus sikavela sine e Evreen te ikeren sa o zapovedija taro e Mojseeskoro zakoni (Mat. 5:17-19). Znači, našti te zamislina amenge kaj o Isus bi pottikninela sine sa adale Evreen te han leskoro doslovno telo ili te pien leskoro doslovno rat. Ama, akale neobična lafencar, o Isus ustvari sikavgja e manušen sar te dobinen životo — „večno životo“ (Jovan 6:54).

6. Ki koja smisla o Isus spomningja plo telo hem plo rat?

6 So manglja te vakerel o Isus? Jasno tano kaj o Isus kerela sine lafi ki simbolično smisla, isto sar angleder keda kergja lafi jekhe Samarjankaja: „Koj piela taro pani so ka dav le me, nikogaš nane te ovel žedno, nego o pani so ka dav le me ka ovel ki leste sar izvor panjea kova so ka anel leske večno životo“ (Jovan 4:7, 14). b O Isus na manglja te vakerel kaj i Samarjanka ka dobinel večno životo agjaar so ka piel taro nesavo doslovno pani. Slično, o Isus na manglja te vakerel kaj o manuša ko Kapernaum kolenge so vakergja akala lafija, ka živinen večno ako hana taro leskoro doslovno telo hem piena taro leskoro doslovno rat.

JAVER PRILIKA KOTE SO O ISUS KORISTINGJA SLIČNA LAFIJA

7. So vakerena nesave bašo lafija e Isuseskere kola soj pišime ko Jovan 6:53?

7 Nesave religiozna manuša vakerena kaj o lafija e Isuseskere taro Jovan 6:53 bašo adava te hal pe leskoro telo hem te piel pe leskoro rat, sikavena sar valjani te ikerel pe e Gospodareskiri večera. Soske vakerena akava? Adaleske so pokasno ki e Gospodareskiri večera, o Isus vakergja nešto slično (Mat. 26:26-28). Ola vakerena kaj sekova jekh so prisustvujnela ki e Gospodareskiri večera valjani te lel taro maro hem tari mol kola so phiravena pe taro vas ko vas. Ama dali tane ko pravo? Važno tano te džana o odgovor adaleske so sekova berš milionija manuša ko celo sveto khedena pe amencar ko akava nastan. Te dikha kola tane o razlike maškar e Isuseskere lafija soj pišime ko Jovan 6:53 hem adava so vakergja le ki e Gospodareskiri večera.

8. Kola tane nesave bukja ko so razlikujnena pe akala duj prilike? (Dikh hem o slike.)

8 Te dikha duj razlike so sine ko akala duj prilike. Prvo, keda hem kote o Isus vakergja o lafija soj tane pišime ko Jovan 6:53-56? Vakergja len e Evreenge ki Galileja ko 32 berš tari a.e. Adava sine okolu jekh berš angleder te vospostavinel e Gospodareskiri večera ko Erusalim. Dujto, kaske vakergja akala lafija? Poviše dženenge tari Galileja sine považno te zadovolinen pumare privremena telesna potrebe nego pumare duhovna potrebe (Jovan 6:26). Ustvari, keda o Isus vakergja nešto so sine lenge pharo te haljoven, ola but sigate čhinavgje te verujnen ki leste. Čak hem nesave taro leskere učenikija čhinavgje te džan pali leste (Jovan 6:14, 36, 42, 60, 64, 66). Te sporedina akava nastan adalea so slučingja pe okolu jekh berš pokasno, ko 33 berš tari a.e., keda o Isus vospostavingja e Gospodareskiri večera. Ki adaja prilika e Isusea sine leskere 11 verna apostolija iako na halile celosno sa adava so sikavgja len. Sepak, porazlično taro poviše džene so sine ki Galileja, leskere verna apostolija sine uverime kaj ov tano e Devleskoro Čhavo kova so alo taro nebo (Mat. 16:16). Ov pofalingja len: „Tumen ačhilen mancar ko mle iskušenija“ (Luka 22:28). Čak samo akala duj razlike sikavena kaj ko Jovan 6:53 o Isus na manglja te objasninel sar valjani te ikerel pe e Gospodareskiri večera. Ama isi panda poviše razlike maškar akala duj prilike.

Ko Jovan 6 poglavje kerela pe lafi bašo adava so o Isus vakergja e Evreenge ki Galileja (levo). Jekh berš pokasno, ov kergja lafi jekhe tikne grupaja taro ple verna učenikija ko Erusalim (desno) (Dikh ko pasus 8)


SO ZNAČINENA E ISUSESKERE LAFIJA TUKE

9. Kole grupa manušenge važinena o lafija so vakergja o Isus ki e Gospodareskiri večera?

9 Keda o Isus vospostavingja e Gospodareskiri večera, ov pe apostolenge dengja maro bizo kvasaco hem vakergja lenge kaj adava pretstavinela leskoro telo. Palo adava, dengja len i mol hem vakergja kaj adava pretstavinela leskoro rat preku kova so počmingja „te važinel jekh sojuz“ (Mar. 14:22-25; Luka 22:20; 1. Kor. 11:24). Adava so vakergja tano but važno. Ko akava nevo sojuz nane vklučime sa o manuša nego samo okola taro „kher e [duhovno] Izraeleskoro“, kola so ka vladinen e Isusea ko e Devleskoro Carstvo (Evr. 8:6, 10; 9:15). O apostolija tegani na halile sa bašo sojuz, ama palo kratko vreme, sine pomazime e Devleskere silaja hem ule delo taro nevo sojuz kova so dengja len prilika te oven e Isusea ko nebo (Jovan 14:2, 3).

10. Koja tani panda jekh razlika maškar adava so o Isus vakergja ki e Gospodareskiri večera hem adava so vakergja e manušenge paše uzo Kapernaum? (Dikh hem i slika.)

10 Primetin kaj adava so vakergja o Isus ki e Gospodareskiri večera važinela sine bašo „tikno stado“. O prva so ule delo tari akaja tikni grupa, sine leskere verna apostolija kola so sine zaedno lea ki adaja prostorija (Luka 12:32). Lenge o Isus dengja te han taro maro hem te pien tari mol adaja rat. O javera so pokasno ka oven sine delo tari adaja grupa, isto agjaar ka valjani sine te len taro maro hem te pien tari mol keda ka ikeren e Gospodareskiri večera. Adala tane okola so ka oven e Isusea ko nebo. Znači, akaja tani panda jekh razlika maškar e Gospodareskiri večera hem adava so angleder slučingja pe ki Galileja. Adava so ov vakergja ple apostolenge ki e Gospodareskiri večera, važinela jekhe tikne grupa manušenge, a adava so vakergja le e manušenge paše uzo Kapernaum važingja poviše manušenge.

Okola so lena taro maro hem tari mol tane ograničimi grupa manuša, ama sekova jekh šaj te sikavel vera ko Isus hem te dobinel večno životo (Dikh ko pasus 10)


11. Taro kola lafija so vakergja len o Isus ki Galileja dikhjola pe kaj na kergja lafi bašo jekh ograničimo broj manuša?

11 Keda sine ki Galileja ko 32 berš tari a.e., o Isus najangle kergja lafi e Evreenge kola so mangle te del len maro. Sepak, ov probingja te pomožinel lenge te haljon kaj isi nešto but považno taro doslovno hajbe. Ov vakergja lenge soj tano adava so šaj te del len večno životo. O Isus čak vakergja kaj okola so mule šaj te oven voskresnime ko posledno dive hem te živinen zasekogaš. Ov na kergja lafi samo tikne grupa manušenge ili bašo jekh ograničimo broj manuša, sar so sine slučaj pokasno ki e Gospodareskiri večera. Namesto adava, ki Galileja ov kergja lafi bašo jekh blagoslov kova so sa o manuša ka ovel len sine prilika te dobinen le. Ustvari, o Isus vakergja: „Ako nekoj hala taro akava maro, ka živinel večno... O maro so ka dav le me tano mlo telo, kova so ka dav le te šaj o manuša te živinen“ (Jovan 6:51). c

12. So valjani te šaj nekoj te dobinel večno životo?

12 O Isus na vakergja e Evreenge ki Galileja kaj akava blagoslov ka dobinel le sekova manuš so nekogaš živingja ki phuv ili sekoj so ka bijangjovel. Samo okola so hana taro akava maro, javere lafencar okola so sikavena vera, ka ovel len korist. But džene kola so vakerena kaj tane hristijanja mislinena kaj ka oven spasime samo ako verujnena ko Isus hem ako ki leste dikhena sar plo Spasiteli (Jovan 6:29). Ama, nesave taro manuša ki Galileja kola so angleder verujngje ko Isus čhinavgje te džan pali leste. Soske?

13. So valjani te šaj nekoj te ovel čačutno učeniko e Hristoseskoro?

13 Poviše dženen kolen so o Isus dengja hajbaske džana sine pali leste adaleske so ov dengja len adava so ola mangle. Lenge sine važno ov te sasljarel len, te del len hajbaske hem te vakerel lenge sine adava so ola mangena sine te šunen. Sepak, o Isus sikavgja kaj okola so mangena te oven leskere čačutne učenikija valjani te keren nešto poviše. Ov na alo ki phuv samo te šaj te zadovolinel o telesna potrebe e manušengere. Ola valjani sine te prifatinen leskiri pokana te aven ki leste agjaar so ka šunen le hem ka ikeren sa adava bašo so sikavela sine (Jovan 5:40; 6:44).

14. So značinena o lafija e Isuseskere soj pišime ko Jovan 6:53?

14 O Isus istakningja e manušenge kaj valjani te sikaven vera. Vera ko so? Ki otkupnina koja so preku e Isuseskoro telo hem leskoro rat, kola so ka žrtvujnel len sine, ka del prilika e manušenge te živinen večno. Asavki vera sine but važno e Evreenge, a but tani važno hem amenge da avdive (Jovan 6:40). Znači, adava so o Isus vakergja ko Jovan 6:53 značinela kaj valjani te sikava vera ki otkupnina te šaj te dobina večno životo. Akaja prilika isi bute manušen (Ef. 1:7).

15-16. Kola važna bukja siklilem taro 6 poglavje taro Jovan?

15 O biblisko izveštaj soj pišimo ko Jovan 6 poglavje tano but važno amenge avdive hem bašo amare pašutne. Lestar sikljovaja kaj ov but mangela e manušen. Keda sine ki Galileja, sasljargja nasvalen, sikavgja e manušen bašo Carstvo hem dengja len hajbaske keda valjangja lenge (Luka 9:11; Jovan 6:2, 11, 12). A soj panda považno o Isus sikavgja len kaj ov tano „o maro so dela životo“ (Jovan 6:35, 48).

16 Okola soj ki grupa kolen so o Isus vikingja „javera bakhre“, na lena hem na valjani te len taro maro hem tari mol keda ikerela pe jekh puti ko berš e Gospodareskiri večera (Jovan 10:16). Sepak, ola hana taro „maro so dela životo“ agjaar so sikavena vera ki otkupno žrtva e Isus Hristoseskiri (Jovan 6:53). Tari javer strana, okola soj tane delo taro „tikno stado“ valjani te len taro maro hem tari mol hem adalea sikavena kaj tane delo taro nevo sojuz hem kaj isi len nadež te vladinen e Isusea ko nebo. Bizi razlika dali siem delo taro pomazanikija ili taro javera bakhre, o izveštaj taro Jovan 6 poglavje tano amenge but važno. Ov istakninela kobor tano važno te sikava vera hem agjaar te dobina večno životo.

GILI 150 O Jehova tano amaro Spasiteli

a O izveštaj taro Jovan 6:5-35 dikhlem le ki angluni statija.

b O pani so spomningja le o Isus pretstavinela sa adava so o Jehova kergja hem kerela te šaj te ovel amen večno životo.

c Ko Jovan 6 poglavje koristinena pe lafija sar soj „sekoj“, „okova“, hem „koj“, hem adalea sikavela pe kaj sa e manušen isi len prilika večno te živinen (Jovan 6:35, 40, 47, 54, 56-58).