Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 51

GILI 3 Amari nadež, sila hem doverba

Tle asva tane skapocena e Jehovaske

Tle asva tane skapocena e Jehovaske

Khede mle asva ko tlo šiši tari koža. Nane li ola pišime ko tlo lil? (PS. 56:8)

SO KA SIKLJOVA

Akaja statija ka setinkerel amen kaj o Jehova but šukar haljovela amen keda amenge but pharo hem kaj ka del amen uteha koja so valjani amenge.

1-2. Kola bukja šaj te rovljaren amen?

 NANE manuš kova so nikogaš na rungja. Ponekogaš rovaja tari radost keda slučinela pe amenge nešto so kerela amen but srekjna. Šaj pherdile tle jakhja asva keda slučingja pe tuke nešto posebno, sar na primer, keda bijandilo tuke čhavo, keda setingjan tut ko nešto šukar so slučingja pe tuke ili keda arakhljan tut nesave mangle amalea kolea so na dikhljan tut beršencar.

2 Sepak, but puti amare asva avena tari dukh so osetinaja la hor ko vilo. Na primer, šaj rovaja adaleske so nekoj but razočaringja amen. Šaj rovaja adaleske so osetinaja bari dukh soske siem but nasvale ili soske mulo amendar nekoj soj paše. Ko asavke prilike šaj osetinaja amen sar so osetinela pe sine o proroko o Eremija keda o Vaviloncija uništingje o Erusalim. Ov vakergja: „Tari mli jakh thavdena but asva... Mle jakhja šuvljona taro rojbe, lenge odmor nane“ (Plač 3:48, 49).

3. Sar osetinela pe o Jehova keda dikhela kaj leskere sluge nakhena taro phare situacie? (Isaija 63:9).

3 O Jehova but šukar džanela kobor asva thavdingje taro amare jakhja keda siem sine ki nesavi phari situacija. I Biblija uverinela amen kaj ov tano svesno baši sekoja phari situacija tari koja so nakhena leskere sluge hem kaj ov šunela amen keda amen molinaja le baši pomoš (Ps. 34:15). Ama o Jehova na samo so dikhela ili šunela amen, ov kerela da nešto amenge. Ov tano amaro Dad hem but mangela amen. Adaleske, keda dikhela kaj rovaja, leske tano but pharo hem spremno tano te pomožinel amenge. (Čitin Isaija 63:9.)

4. Kola bibliska primerija ka dikha, hem so ka sikljova lendar bašo Jehova?

4 Ko plo Lafi, o Jehova otkringja amenge sar reagiringja keda nesave leskere sluge rungje. Te dikha o primer e Anakoro, e Davideskoro hem e careskoro e Ezekijaskoro. Soske ola rungje? Sar o Jehova pomožingja lenge? Hem sar šaj lengoro primer te utešinel amen keda rovaja adaleske so siem tažna, keda siem izneverime ili keda mislinaja kaj nane amen nisavi nadež?

ASVA KEDA SIEM BUT TAŽNA

5. Sar osetinela pe sine i Ana baši pli situacija?

5 E Ana sine la nekobor phare problemija kola so kerena la sine but tažno hem rovljarena la sine. Jekh problemi sine adava so lakere rome sine le panda jekh romni, oj vikinela pe sine Fenina hem ponašinela pe sine but lošno e Anaja. Upro sa adava, e Ana našti sine te oven la čhave, a e Fenina sine la nekobor (1. Sam. 1:1, 2). I Fenina but asala lake sine hem vredžinela sine e Ana adaleske so na sine la čhave. Sar bi osetinea tut sine tu te ove sine ko lakoro than? I Ana sine doborom voznemirimi so rovela sine, na hala sine hem lakiri duša sine but tažno (1. Sam. 1:6, 7, 10).

6. So kergja i Ana te šaj te arakhel uteha?

6 Sar i Ana arakhlja uteha? Jekh buti so kergja, sine adava so geli te obožavinel e Jehova ko sveto šatori. Adathe, šaj paše uzo vlezi taro dvoro e sveto šatoreskoro, oj počmingja te molinel e Jehova hem but te rovel. Oj molingja e Jehova te dikhel lakiri nevolja hem te setinel pe ki late (1. Sam. 1:10b, 11). I Ana ki molitva vakergja e Jehovaske ple najhor čuvstvija. E Jehova but pogodingje o asva leskere skapoceno čhajakere.

7. Savi uteha dobingja i Ana otkeda molingja pe taro vilo e Jehovaske?

7 Sar osetingja pe i Ana otkeda taro vilo molingja pe e Jehovaske hem otkeda šungja o šuže lafija so vakergja len lake o prvosvešteniko o Ilij? O izveštaj vakerela amenge: „Palo adava geli peske, pa halja hem lakoro muj na sine više tažno“ (1. Sam. 1:17, 18). Iako lakiri phari situacija panda na sine menimi, i Ana osetingja andruno mir. Oj frdingja ple sekiracie e Jehovaske. Ov dikhlja lakiri nevolja, šungja la keda molingja pe baši pomoš hem pokasno blagoslovingja la adalea so ačhili khamni (1. Sam. 1:19, 20; 2:21).

8-9. Sprema Evreija 10:24, 25, soske valjani te da sa amendar te ova prisutna ko sostanokija? (Dikh hem i slika.)

8 Pouke amenge. Dali tu da arakhljovea ki nesavi situacija koja so kerela tut but tažno? Šaj mulo tutar nekoj tari familija ili nesavo amal. Ko asavke momentija, normalno tano te mange te ove korkori. Ama isto sar i Ana so dobingja uteha hem ohrabruvanje adalea so geli ko sveto šatori, tu da šaj te dobine uteha adalea so ka ove prisutno ko sostanokija, čak keda na osetinea tut najšukar. (Čitin Evreija 10:24, 25.) Džikote ko sostanokija šunaja ohrabruvačka bibliska stihija, o Jehova šaj te pomožinel amenge te menina o negativna misle pozitivna mislencar. Adava šaj te pomožinel amenge te osetina amen pošukar, čak ako amari situacija na meninela pe odma.

9 Ko sostanokija, amare phralja hem phenja šaj te utešinen amen hem te sikaven amenge kobor but mangena amen, a adava ka pomožinel amenge te osetina amen pošukar (1. Sol. 5:11, 14). Te dikha o primer jekhe specijalno pionereskoro kaskiri romni muli. Ov vakerela: „Panda rovava. Ponekogaš ka bešav ki jekh kjuša hem samo ka rovav. Ama o sostanokija but ohrabrinena man. O šuže lafija hem o komentarija e phralengere hem e phenjengere mange tane sar melemi ki rana. Kobor hem te ovav voznemirimo ili sekirimo angleder te avav ko sostanok, adathe sekogaš ovela mange pošukar“. Keda siem ko amare sostanokija, o Jehova šaj te pomožinel amenge preku o phralja hem o phenja.

Šaj te dobina uteha taro amare phralja hem phenja (Dikh ko pasusija 8-9)


10. Sar šaj te dža palo e Anakoro primer keda siem but tažna?

10 I Ana isto agjaar dobingja uteha adalea so vakergja e Jehovaske ki molitva sar osetinela pe. Tu da šaj te frde e Jehovaske sa tle sekiracie agjaar so ka ovel tut doverba kaj ov šunela tut (1. Pet. 5:7). Jekh phen kolakoro rom sine mudardo taro čora, vakerela: „Mlo vilo sine phago ko kotora, mislingjum kaj nikogaš poviše nane te sasljol. Ama sine mange polokho sekogaš keda molinava man sine e Jehovaske, mle nebesno Dadeske kova so but mangela man. Ponekogaš na džanava sine sar te vakerav leske sar osetinava man, ama džanava sine kaj ov haljola man. Keda sine mange but lošno, molinava le sine te del man andruno mir. Odma osetinava man sine posmirimi hem šaj sine te prodolžinav ponadari“. Keda vakerea e Jehovaske kobor tuke pharo, ov osetinela pe tažno bašo tle asva hem haljola tli dukh. Čak ako o problemi na cidela pe, o Jehova šaj te del tut uteha hem te pomožinel tuke te ovel tut andruno mir (Ps. 94:19; Fil. 4:6, 7). Hem ov ka nagradinel tut adaleske so verno istrajnea (Evr. 11:6).

ASVA KEDA SIEM IZNEVERIME

11. Sar osetinela pe sine o David keda sine ko phare situacie?

11 Ko plo životo, e Davide sine le različna phare situacie kolendar so rungja. Sine but manuša kola so mrzingje le, čak nesave taro leskere amala hem familija kolende so sine le doverba, izneveringje le (1. Sam. 19:10, 11; 2. Sam. 15:10-14, 30). Ki jekh prilika keda sine leske but pharo, ov pišingja: „Umoringjum man taro ofkibe. Doborom mange pharo so više nane man sila, po celo rat samo rovava. Me asvencar sapankerava mi postela“. Soske o David osetingja pe agjaar? Ov objasningja: „Sebepi mle dušmanja“ (Ps. 6:6, 7). Keda o javera postapinena sine but lošno e Davidea, ov osetinela sine bari dukh hem leskere asva thavdena sine sar češma.

12. Sar so dikhaja taro Psalm 56:8, ko so sine uverimo o David?

12 Iako e Davide sine le but nevolje ko životo, ov sine uverimo kaj o Jehova mangela le. Ov pišingja: „O Jehova ka šunel mlo rojbe“ (Ps. 6:8). A ki jekh javer prilika, ov pišingja o poetska lafija so čitinaja len ko Psalm 56:8. (Čitin.) Keda čitinaja akala lafija amen šaj te haljova kaj o Jehova but mangela amen hem nežno grižinela pe amenge. O David osetinela pe sine sar te phene o Jehova khedela leskere asva ko šiši tari koža ili pišinela len sine ko lil. Ov sine uverimo kaj o Jehova dikhela hem pamtinela leskiri dukh. O David na sumninela pe sine kaj leskoro nebesno Dad kova so but grižinela pe leske, na samo soj tano svesno taro so nakhela, nego hem džanela sar adava kerela te osetinel pe.

13. So šaj te utešinel amen keda o javera razočarinena amen ili izneverinena amen? (Dikh hem i slika.)

13 Pouke amenge. Dali sine tuke but pharo adaleske so nekoj kaste so sine tut doverba razočaringja tut ili izneveringja tut? Šaj tlo vilo tano phago adaleske so taro jekh puti raskiningjan nekasaja so sian sine ki vrska, mukhlja tut tlo bračno partneri ili nekoj so mangea le čhinavgja te služinel e Jehovaske. Jekh phral kaskiri romni kergja preljuba hem mukhlja le, vakergja: „Našti sine te verujnav, sium sine ko šok. Osetinava man sine kaj na vredinava, sium sine tažno hem but holjamo“. Ako tute da nekoj izneveringja tut ili razočaringja tut, šaj te utešinel tut adava so džanea kaj o Jehova nikogaš nane te mukhel tut. O phral vakergja: „Haliljum kaj o manuša šaj te izneverinen tut, ama o Jehova tano amari Karpa. Bilo so te ovel, ov tano sekogaš akate amenge. Ov nikogaš nane te mukhel okolen soj tane leske verna“ (Ps. 37:28). Isto agjaar ma bistre kaj e Jehovaskoro mangipe tano pobaro taro mangipe bilo kole manušeskoro. Keda sian izneverimo osetinea but bari dukh, ama adava nikogaš nane te vlijajnel upro adava kobor grižinela pe tuke o Jehova (Rim. 8:38, 39). Adava so valjani te pamtina tano: Bizi razlika sar nekoj ponašingja pe tuja, tlo nebesno Dad mangela tut.

O lil Psalmi uverinela amen kaj o Jehova tano paše uzo okola soj tane phage vilea (Dikh ko pasusija 13)


14. Ko so uverinela amen o Psalm 34:18?

14 Ako nekoj izneveringja amen, uteha šaj te arakha hem ko ohrabruvačka lafija e Davideskere kola tane pišime ko Psalm 34:18. (Čitin.) Ko jekh biblisko priračniko pišinela kaj e lafencar „adalen soj phage duhoja“ šaj te mislinel pe ko „manuša so nane len ko so te nadinen pe“. So kerela o Jehova te šaj te pomožinel okolenge so osetinena pe agjaar adaleske so nekoj but razočaringja len? „O Jehova tano paše“ uzi amende. Ov tano sar roditeli kova so ikerela ki angali hem utešinela ple voznemirime čhave. Ako amenge pharo adaleske so nekoj izneveringja amen ili mukhlja amen, o Jehova osetinela amari dukh hem odma pomožinela amenge. Ov mangela te utešinel hem te sasljarel amaro phago vilo. Hem vetingja amenge but šuže bukja kolende so šaj te nadina amen hem kola so šaj te pomožinen amenge te istrajna ko nevolje so isi amen akana (Isa. 65:17).

ASVA KEDA NANE AMEN NISAVI NADEŽ

15. Soske o Ezekija but rungja?

15 Keda sine le 39 berš, o cari o Ezekija tari Juda, nasvalilo taro pharo nasvalipe. O proroko o Isaija vakergja leske poraka taro Jehova kaj ka merel taro adava nasvalipe (2. Car. 20:1). Izgledinela sine kaj nane nisavi nadež e Ezekijaske. Razočarimo taro adava haberi, ov but rungja hem molingja e Jehova te pomožinel leske (2. Car. 20:2, 3).

16. So kergja o Jehova e Ezekijaske?

16 Keda šungja e Ezekijaskiri molitva hem dikhlja leskere asva, o Jehova žalingja le hem vakergja leske: „Šungjum tli molitva hem dikhljum tle asva. Ake, ka sasljarav tut“. Preku o Isaija, o Jehova milostivo vetingja leske kaj ka prodolžinel leskoro životo hem kaj ka spasinel o Erusalim taro Asircija (2. Car. 20:4-6).

17. Sar pomožinela amen o Jehova keda isi amen seriozna problemija sastipaja? (Psalm 41:3; dikh hem i slika.)

17 Pouke amenge. Dali isi tut nesavo nasvalipe koleske so mislinela pe kaj nane leko? Vaker e Jehovaske sar osetinea tut. Ov šunela tut čak ako molinea tut asvencar. I Biblija uverinela amen kaj „o Dad soj milostivo hem o Devel sekole utehakoro [ka del] amen uteha ki sekoja amari nevolja“ (2. Kor. 1:3, 4). Avdive našti te očekujna o Jehova te cidel sa amare problemija, ama ov sekogaš ka pomožinel amenge. (Čitin Psalm 41:3.) O Jehova dela amen sila, mudrost hem andruno mir te šaj te ikljova ko krajo e situacijaja (Izr. 18:14; Fil. 4:13). Osven adava, ov utešinela amen preku i nadež tari Biblija kaj jekh dive sa o nasvalipa ka oven cidime (Isa. 33:24).

O Jehova ka odgovorinel ko amare molitve agjaar so ka del amen sila, mudrost hem andruno mir (Dikh ko pasus 17)


18. Kova stiho dela tut uteha keda isi tut posebno phare situacie? (Dikh i ramka „ Lafija kola so šaj te utešinen amen keda rovaja“.)

18 O lafija e Jehovaskere utešingje e Ezekija. Amen da šaj te arakha uteha ko e Devleskoro Lafi. O Jehova mukhlja adathe te oven pišime lafija kola so ka utešinen amen hem ka smirinen amen keda isi amen phare situacie (Rim. 15:4). Otkeda jekhe phenjake tari Zapadno Afrika otkringje kaj isi la rako, oj but puti rovela sine. Oj vakerela: „Posebno utešingja man o stiho taro Isaija 26:3. Amen retko isi amen celosno kontrola upro amare problemija, ama akava stiho uverinela man kaj o Jehova šaj te del amen andruno mir kova so ka pomožinel amenge te ovel amen kontrola upro adava sar reagirinaja keda isi amen nevolje“. Dali isi tut nesavo stiho so dela tut uteha keda borinea tut nesave situaciencar soj tane posebno phare, pa čak bizi nisavi nadež?

19. Savi idnina adžikerela amen?

19 O krajo akale svetoskoro tano but paše hem svesna siem kaj ka oven panda pophare situacie kola so ka anen amenge dukh hem asva. Ama sar so dikhlem taro primer e Anakoro, e Davideskoro hem e careskoro e Ezekijaskoro, o Jehova dikhela amare asva hem nane leske sa jekh keda rovaja. Amare asva leske tane skapocena. Adaleske, keda nakhaja taro phare situacie, važno tano te phrava amaro vilo ki molitva e Jehovaske. Nikogaš ma te izolirina amen taro amare mangle phralja hem phenja taro sobranie. Hem ponadari da te arakha uteha ko ohrabruvačka lafija tari Biblija. Šaj te ova uverime kaj ako verno istrajnaja, o Jehova ka nagradinel amen. Jekh nagrada tani o but šužo vetuvanje kaj jekh dive „ov ka kosel sekoja asvin“ taro amare jakhja adaleske so siem sine but tažna, izneverime hem so siem sine bizi nadež (Otk. 21:4). Tegani ako rovaja, ka rova samo tari radost.

GILI 4 „O Jehova mlo pastiri“