Dali vnimatelno čitingjan o broja tari Stražarsko kula akale beršeske? Dikh dali šaj te odgovorine ko akala pučiba.

Savo primer dela o Jehova bašo adava sar valjani te postapinel pe e džuvlencar?

Ov postapinela lencar nepristrasno, adava značinela kaj na postapinela e muršencar pošukar nego e džuvlencar. O Devel šunela e džuvlen hem važno leske sar osetinena pe hem bašo so sekirinena pe. Isto agjaar, o Jehova sikavela doverba ko džuvlja adalea so dengja len zadače ki služba baši leste (w24.01, str. 15-16).

Sar šaj te primenina o sovet taro Efešanja 5:7, kote so pišinela: „Ma te ovel tumen ništo lencar“?

O apostol Pavle predupredingja amen te na družina amen manušencar so kerena amenge pharo te ikera amen ko e Devleskere merilija. Ko asavko lošno društvo nane samo okola kasaja so družinaja amen lično. Maškar lende tane hem okola kasaja so komunicirinaja preku socijalna mreže (w24.03, str. 22-23).

Taro save hovavne informacie valjani te arakha amen?

Valjani te arakha amen taro informacie so nane proverime kola so avena taro amare phralja hem phenja, taro imejl porake so bičhalgje len manuša so na pendžaraja len hem taro otpadnikija so prepravinena pe kaj interesinena pe bašo čačipe (w24.04, str. 12).

So džanaja, a so na džanaja bašo adava sar ka sudinel o Jehova e Solomoneske, okolenge so mule ko Sodom hem Gomor hem okolenge so mule ko Potop?

Na siem sigurna dali o Jehova osudingja sa adale manušen te oven večno uništime. Sepak, džanaja kaj o Jehova džanela sa o faktija hem kaj sikavela bari milost (w24.05, str. 3-4).

Ko so uverinela amen adava so ki Biblija bašo Jehova vakerela pe kaj tano „Karpa“? (5. Moj. 32:4).

O Jehova tano amaro than garajbaske. Ov zaslužinela i doverba hem sekogaš ispolninela ple vetuvanja. Isto agjaar, ov tano stabilno — leskiri ličnost hem leskiri namera nikogaš na meninena pe (w24.06, str. 26-28).

So šaj te pomožinel tuke te prilagodine tut ko nevo sobranie?

Neka ovel tut doverba ko Jehova, kova so ka pomožinel tut isto sar so pomožingja ple slugenge taro purano vreme. Ma ker sporedbe tle purane sobraniea. Ov zafatimo ko tlo nevo sobranie hem ker tuke amala (w24.07, str. 26-28).

So sikljovaja taro trin sporedbe kola soj pišime ko Matej poglavje 25?

I sporedba bašo bakhre hem buznja sikavela kobor tano važno te ova verna e Jehovaske. I sporedba bašo mudra hem glupava čhaja istakninela kaj valjani te ova spremna hem džangavde. A i sporedba bašo talantija istakninela kobor tano važno te ova bukjarne (w24.09, str. 20-24).

Kobor sine učo o vlezi ko hrami e Solomoneskoro?

Ko nesave purane prevodija ko 2. Letopisi 3:4, pišinela kaj o vlezi sine učo „120 laktija“, so bi značinela kaj sine učo okolu 53 metre. Ama, ko javera prevodija kolenge so šaj te verujnel pe pišinela kaj sine učo „20 laktija“, javere lafencar okolu enja metre. Ako laja te dikha kobor sine buvle o zidija kotar so khuvela pe sine ko hrami, tegani pobari tani i verojatnost kaj o vlezi sine učo enja metre (w24.10, str. 31).

So značinela adava kaj jekhe sluga-pomošniko valjani te ovel „samo jekh romni“? (1. Tim. 3:12).

Adava značinela kaj tano ženimo samo jekhe romnjaja hem kaj nikogaš na valjani te kerel seksualno nemoral. Osven adava, na valjani te sikavel romantično interes javere džuvlenge (w24.11, str. 19).

Soske šaj te vakera kaj e Isuseskere lafija soj pišime ko Jovan 6:53 na sikavena sar valjani te ikerel pe e Gospodareskiri večera?

Ko Jovan 6:53 pišinela kaj valjani te hal pe e Isuseskoro telo hem te piel pe leskoro rat. O Isus vakergja akala lafija ko 32 berš tari a.e., ki Galileja, anglo Evreija kola so valjani sine te sikaven vera ki leste. Sepak, e Gospodareskiri večera sine vospostavimi jekh berš pokasno ko Erusalim. O Isus tegani kergja lafi okolencar so valjani sine te vladinen zaedno lea ko nebo (w24.12, str. 10-11).