Mo dad hem mi daj sine revna katolikija. Ama keda tari Biblija doznajngje kaj e Devleskoro anav tano Jehova, ola ule revna Jehovaskere svedokija. Mo dad čhinavgja te kerel rezbime slike kolende so sine o liko e Isuseskoro. Ov koristingja ple stolarska veštine te šaj te kerel o podrumi taro amaro kher te ovel i prvo dvorana bašo sostanokija ko San Hose del Monte, jekh tikno than ki Manila, i glavno diz ko Filipini.

Bijamo sium ko 1952 berš. Samo so bijandiljum mle roditelija počmingje te sikaven man bašo Jehova isto sar so sikavena sine me štare pobare phralen hem me trine pobare phenjen. Sar so bajrovava sine, mo dad pottikninela man sine te čitinav po jekh poglavje tari Biblija sekova dive. A ov da proučinela sine mancar razna publikacie tari amari organizacija. Ponekogaš, mle roditelija kaninena sine patuvačka nadglednikon hem pretstavnikon tari podružnica te soven amende khere. Sar familija osetinaja amen sine but radosna hem siem sine ohrabrime taro iskustvija so vakerena amenge sine akala phralja, a adava pottikningja amen sarine te čhiva i služba bašo Jehova ko prvo than ko amaro životo.

Mle roditelija kola so verno služinena sine e Jehovaske, tane mange but šukar primer. Otkeda mli mangli daj muli taro jekh nasvalipe, me hem mo dad počmingjem te služina sar pionerija ko 1971 berš. Ama, ko 1973 berš, keda sine man 20 berš, mulo mo dad da. Adava so našavgjum mle solduje roditelen, kergja te osetinav man andral čučo hem korkori. Ama i nadež tari Biblija sine mange „sigurno hem cvrsto kotva“ hem pomožingja mange te ačhovav emocionalno hem duhovno stabilno (Evr. 6:19). Kratko otkeda mulo mo dad, prifatingjum te služinav sar specijalno pioneri ko Koron, jekh izolirimo ostrov ki oblast Palavan.

Sine man 21 berš keda resljum ko Koron. Sar čhavo kova so barilo ki diz, čudingjum man keda dikhljum kaj ko but hari thana ko ostrov isi struja, vodovod hem kaj isi but hari vrdija hem motorija.  Isto agjaar, sine samo nekobor phralja, na sine man kasaja te sorabotinav sar pioneri hem ponekogaš propovedinava sine korkori. O prvo masek, but falinena mange sine mli familija hem mle amala. Rakjate ka dikhav sine ko zvezde ko nebo hem ka počminen sine te thavden mandar asva. Mangljum te čhinavav mle zadačaja hem te iranav man khere.

Ko adala momentija, keda osetinava man sine korkori, phravava sine mlo vilo e Jehovaske. Setinava man sine ko nesave ohrabruvačka misle kola so čitingjum len ki Biblija hem ko amare publikacie. But puti, ki godi avela sine mange o stiho taro Psalm 19:14. Haliljum kaj o Jehova ka ovel „mli Karpa hem mlo Otkupiteli“ ako razmislinava bašo bukja kola so svidžinena pe leske, sar soj o bukja so kerela len hem leskere osobine. But pomožingja man i statija tari Stražarsko kula e naslovea „Nikogaš na sian korkori“. a Čitinava la sine celo vreme. Keda sium sine korkori, osetinava sine sar te phene sium e Jehovaja hem adala sine šukar prilike te molinav man, te proučinav hem hor te razmislinav.

Kratko otkeda resljum ko Koron, sium sine imenujmo te služinav sar starešina. Sar edinstveno starešina, počmingjum te vodinav o sobraniska sostanokija sekova kurko, sar so sine i Teokratsko škola baši služba, Sostanok baši amari služba, Sobranisko proučibe o lil hem Proučibe i Stražarsko kula. Isto agjaar, sekova kurko ikerava sine javno govor. Jekh buti sine sigurno — poviše na sine man vreme te osetinav man korkori.

I služba ko Koron napredujnela sine. Nesave taro adala kolencar so proučingjum i Biblija krstingje pe. Ama sine nesave predizvikija da. Ponekogaš phirava sine ekvaš dive dži ko podračje bizo te džanav kote ka sovav keda ka resav. Ko sobranisko podračje pripadinena sine hem but javera potikne ostrovija. But puti patujnava sine motorno čamcoja ko more keda sine bare branija iako na džanava sine te plivinav. Na sine sekogaš lokho, ama o Jehova zaštitinela man sine hem poddržinela man sine. Pokasno haliljum kaj o Jehova spremingja man baši nevi zadača koja so anela sine panda pobare predizvikija.

Ko 1978 berš, dobingjum zadača te služinav ki Papua Nova Gvinea, koja so arakhljola severno tari Avstralija. I Papua Nova Gvinea tani planinsko phuv hem bari tani skoro kobor i Španija. Iznenadingjum man keda doznajngjum kaj adari o manuša kola soj tane okolu trin milionija žitelija, kerena lafi ko 800 čhibja. Srekjake, poviše manuša kerena sine lafi melaneziski pidžin, čhib koja soj pendžardi hem sar tok pisin.

Dobingjum zadača privremeno te služinav ko jekh sobranie ki anglisko čhib ki glavno diz, Port Morzbi. Palo adava geljum ko sobranie ki čhib tok pisin hem počmingjum te lav časija te šaj te sikljovav akaja čhib. Adava so sikljovava sine ko časija koristinava le sine ki služba. Akava pomožingja man posigate te sikljovav i čhib. Bašo kratko vreme, šaj sine te ikerav javno govor ki čhib tok pisin. Zamislinen kobor sium sine iznenadimo keda pohari taro jekh berš otkeda resljum ki Papua Nova Gvinea, dobingjum zadača te služinav sar pokrainsko nadgledniko ko sobranija so kerena sine lafi ki akaja čhib ko nekobor but bare oblastija.

Adaleske so o sobranija sine dur jekh jekhestar, valjani sine te organizirinav poviše pokrainska  kongresija hem valjani sine but te patujnav. Ko početok, osetinava man sine skroz izolirimo ki jekh okolina so na pendžarava la — nevi phuv, nevi čhib hem neve običaija. Adaleske so i phuv sine planinsko hem karpesto, te šaj te patujnav taro jekh sobranie ko javer, mora sine te patujnav avionea hem adava skoro sekova kurko. Ponekogaš, me sium sine o edinstveno patniko ko jekh purano avioni jekhe motorea. Akala patuvanja kerena sine te osetinav man isto doborom voznemirimo sar so osetinava man sine keda patujnava čamcoja.

Samo nekobore dženen sine len telefoni, adaleske e sobraniencar komunicirinava sine preku pismija. But puti, resava sine angleder mle pismija hem valjani sine te pučav e manušen so živinena adathe kote tane o Svedokija. Ama, sekova puti keda ka arakhav sine e phralen, ola sikavena sine mange blagodarnost hem cenenje, adava setinkerela man sine soske kerava sa akala žrtve. Osetinava sine e Jehovaskiri poddrška ko but načinija hem ovava sine lea sa popaše.

Ko mlo prvo sostanok ko ostrov Bugenvil, jekh bračno pari asandor alo uzi mande hem pučlja man: „Setinea tut li ki amende?“ Tekningja man kaj svedočingjum akale bračno pareske keda prvo puti resljum ko Port Morzbi. Počmingjum lencar biblisko kursi, a palo adava zamolingjum jekhe phrale adathar te prodolžinel te proučinel lencar. Akana, o solduj sine krstime. Akava sine jekh taro blagoslovija so dobingjum len ko adala trin berš džikote služingjum ki Papua Nova Gvineja.

Angleder te džav taro Koron ko 1978 berš, zapoznajngjum jekhe but šukar hem samopožrtvuvano phenja so vikinela pe Adel. Oj sine opšto pioneri džikote bajrarela sine ple duje čhaven, o Semjuel hem i Širli. A ko isto vreme grižinela pe sine ple pophure dajake. Ko maj 1981 berš, irangjum man ko Filipini te šaj te venčinav man e Adelaja. Otkeda lelem amen, zaedno služingjem sar opšta pionerija hem grižingjem amen baši amari familija.

Iako sine man familija, ko 1983 berš, palem sium sine imenujmo sar specijalno pioneri hem dobingjum zadača te služinav ko ostrov Linapakan ki oblast Palavan. Sarine sar familija selingjem amen ko akava izolirimo than kote so na sine Svedokija. Okolu jekh berš palo adava, muli i daj e Adelakiri. Sepak, ačhilem zafatime ki služba, a adava pomožingja amen polokhe te izdržina i dukh. Ko Linapakan počmingjem but bibliska kursija manušencar so mangena sine te aven ko sostanokija hem bašo kratko vreme valjani sine amenge jekh tikni dvorana sostanokonge. Adaleske, korkori gradingjem jekh dvorana. Palo trin berš otkeda alem, siem sine radosna so ki Spomen-svečenost sine prisutna 110 džene, a but lendar napredujngje dži ko adava te krstinen pe otkeda gelem amenge adathar.

Ko 1986 berš, dobingjum zadača te služinav ko ostrov Kulion kote so sine grupa taro manuša nasvale tari lepra. Palo nesavo vreme, i Adel da sine imenujmi sar specijalno pioneri. Ko početok hari daraja sine te propovedina e manušenge so sine len lepra. Ama o phralja adathar uveringje amen kaj tikne tane o šanse te zarazina amen adaleske so adala manuša dobingje i terapija so valjanela sine lenge. Nesave taro adala so sine nasvale avena sine ko sostanokija kola so ikerena pe sine ko kher jekhe phenjakoro. Bašo kratko vreme, poviše na daraja sine te propovedina akale  manušenge. Sine amenge but šukar so šaj sine te vakera baši amari nadež tari Biblija e manušenge so osetinena pe sine otfrlime hem taro Devel hem taro javera. Sine but šukar te dikhel pe sar o manuša kola so sine tažna adaleske so sine but nasvale, ovena radosna keda šunena kaj jekh dive ka ovel len sovršeno sastipe (Luka 5:12, 13).

Sar amare čhave prilagodingje pe te živinen ko Kulion? E Adelaja kaningjem duje poterne phenjen taro Koron te aven ki amende te šaj amare čhaven te ovel len šukar društvo. O Semjuel, i Širli hem akala duj phenja uživinena sine ki služba kolate so sine but šukar rezultatija. Proučinena sine bute čhavencar, a me hem i Adel proučinaja sine lengere roditelencar. Ustvari, ko jekh periodi proučinaja sine 11 familiencar. Palo nesavo vreme, vodinaja sine doborom but bibliska kursija manušencar kola so šukar napredujnena so šaj sine te kera nevo sobranie.

Ko početok, samo me sium sine starešina ko adava than. Adaleske, i podružnica zamolingja man te ikerav o sostanokija sekova kurko bašo ofto objavitelija ko Kulion, a palo adava te kerav o isto bašo enja objavitelija ko gav Merili, koleste so resela pe sine brodea trine saatenge. Palo sostanokija adari, sar familija phiraja sine peški but saatija taro planinska thana te šaj te vodina bibliska kursija ko gav Helsi.

Ko krajo, but manuša prifatingje o čačipe ko Merili hem ko Helsi hem adaleske gradingjem dvorane ko solduj thana. Isto sar ko Linapakan, o phralja hem o interesentija angje pobaro delo taro materijali bašo gradibe hem završingje pobaro delo tari gradežno buti. I dvorana ko Merili šaj sine te khedel 200 manušen hem lokheste šaj sine te širinel pe, adaleske ki late šaj sine te keren pe kongresija.

Ko 1993 berš, keda o čhave više barile, e Adelaja počmingjem te služina ki pokrainsko služba ko Filipini. Pokasno ko 2000 berš, geljum ki Škola bašo organizacisko osposobuvanje te šaj te obučinen man te ovav instruktori baši adaja škola. Na osetinava man sine sposobno baši adaja zadača, ama i Adel sekogaš ohrabrinela man sine. Oj setinkergja man kaj o Jehova ka del man i sila so valjani mange te šaj te kerav akaja nevi zadača (Fil. 4:13). I Adel kerela sine lafi taro plo iskustvo soske oj kerela sine pli zadača džikote borinela pe sine ple problemencar so sine la sastipaja.

 Ko 2006 berš, džikote služinava sine sar instruktori, e Adelake vakergje kaj isi la Parkinsonovo nasvalipe. Siem sine šokirime! Keda vakergjum lake te čhinava amare zadačaja te šaj te grižinav man lake, i Adel vakergja mange: „Molimte arakh mange doktori kova so ka pomožinel man bašo mlo nasvalipe, a džanava kaj o Jehova ka pomožinel amen te prodolžina amare zadačaja“. O sledna šov berš, i Adel prodolžingja ple službaja bašo Jehova bizo te žalinel pe. Keda poviše našti sine te phirel, propovedinela sine ki invalidsko količka. Keda edvaj kerela sine lafi, komentirinela sine ko sostanok samo po jekhe ili duje lafencar. Sa džikote na muli ko 2013 berš, but phralja hem phenja pišinena sine porake e Adelake te šaj te sikaven lake kaj tane blagodarna hem kaj ceninena la adaleske so sine šukar primer baši istrajnost. Nakhavgjum poviše taro 30 berš mle mangle hem verno romnjaja, ama keda oj muli palem počmingjum te osetinav man tažno hem osameno.

I Adel mangela sine te prodolžinav mle zadačaja. Baš adava kergjum. Trudingjum man te ovav zafatimo, a adava pomožingja man te borinav man e čuvstvoja kaj sium korkori. Taro 2014 dži ko 2017 berš, dobingjum zadača te posetinav o sobranija kola so kerena lafi ki čhib tagalog ko phuvja kote so amaro delo sine ograničimo. Palo adava, posetingjum o sobranija ki čhib tagalog ko Tajvan, Amerika hem Kanada. Ko 2019 berš, sium sine instruktori ki Škola bašo polnovremena objavitelija bašo klasija ki anglisko čhib ki Indija hem ko Tajland. Sa akala zadače kergje man but radosno. Najsrekjno sium keda sium celosno zafatimo ki služba bašo Jehova.

Ki sekoja nevi zadača ovava sine paše e phralencar hem e phenjencar hem keda valjani sine te džav mange nikogaš na sine mange lokho. Ko asavke situacie sikliljum celosno te ovel man doverba ko Jehova. Celo vreme osetingjum kaj ov poddržingja man hem akava pomožinela man celo vilea te prifatinav o promene ko mlo životo. Avdive, služinava sar specijalno pioneri ko Filipini. O nevo sobranie ulo mange sar kher, a o phralja hem o phenja sar familija hem ola sikavena mange mangipe hem poddržinena man. Isto agjaar, dičinava man so o Semjuel hem i Širli džana palo šukar primer ple verno dajakoro (3. Jov. 4).

Čače, ko životo doživingjum but nevolje, maškar kolende so sine hem adava te dikhav sar mi mangli romni cidela muke hem merela taro jekh but pharo nasvalipe. Isto agjaar, valjani sine te prilagodinav man ko but neve okolnostija. Sepak, dikhljum kaj o Jehova „nane dur nikastar amendar“ (Apo. 17:27). E Jehovaskoro vas nane kratko te šaj te poddržinel hem te kerel pozorale ple slugen čak hem ko izolirime thana (Isa. 59:1). O Jehova, mli Karpa, sine uzi mande ko celo mlo životo dži akana, hem but sium leske blagodarno bašo adava. Nikogaš na sium sine korkori.