STATIJA PROUČIBASKE 8
GILI 130 Spremna te prostina
O Jehova prostinela — sar šaj amen da te kera adava
Sar o Jehova spremno so prostingja tumenge, agjaar keren tumen da (KOL. 3:13)
SO KA SIKLJOVA
Ka dikha nesave praktična čekorija so ka pomožinen amenge te prostina nekaske so dukhavgja amen.
1-2. a) Keda posebno šaj te ovel amenge pharo te prostina nekaske? b) Sar i Denisa sikavgja kaj prostinela?
DALI tuke pharo te prostine e javerenge? Butenge amendar adava tano pharo, posebno keda nekoj ka vakerel ili ka kerel nešto kolea so but ka dukhavel amen. Amen šaj te borina amen protiv amare čuvstvija, iako siem but dukhavde. Adava sikavela o iskustvo e phenjakoro Denisa a, koja so prostingja nešto so na bi prostinela sine sekoj. Ko 2017 berš, i Denisa ple familijaja geli te posetinel o nevo glavno sedište e Jehovaskere svedokongoro. Ko iranibe khere, jekh javer vozači našavgja kontrola hem khuvgja direktno ki lende. Ki adaja nesrekja i Denisa peli ko nesvest. Keda osvestingja pe, oj doznajngja kaj lakere čhave sine but khuvde, a kaj lakoro rom o Brajan, mulo. Baši adaja situacija i Denisa vakerela: „Dukhandili man mi duša hem sium sine but bunimi“. Palo nesavo vreme oj doznajngja kaj o vozači so khuvgja len, na sine ni mato a ni drogirimo, a ni palem javer nešto lelja leskoro vnimanie. Adaleske, oj molingja e Jehova te del la mir te šaj te kontrolirinel ple čuvstvija.
2 O vozači sine obvinimo kaj nenamerno mudargja nekas. Ako o sudo odlučinela sine kaj tano krivo, tegani ka valjani sine te džal ko zatvor. Ama jekh sudsko službeniko vakergja e Denisake kaj i odluka but ka zavisinel tari lakiri izjava. I Denisa vakerela: „Adaleske so mora sine te kerav lafi bašo najphare momentija taro mlo životo, osetingjum man sar ka phene nekoj phravgja mle rane hem čhorgja upri lende but lon“. Palo samo nekobor kurke, i Denisa sine ki sudnica hem valjani sine te del izjava anglo manuš kova so angja bari dukh lake hem lakere familijake. So vakergja i Denisa? Oj zamolingja e sudija te sikavel milost adale manušeske. b Keda završingja ple izjavaja, o sudija počmingja te rovel hem vakergja: „Sudija sium 25 berš, ama nikogaš na šungjum asavko nešto ki mli sudnica. Nikogaš na šungjum i familija e žrtvakiri te molinel te sikavel pe milost okoleske soj krivo. Nikogaš na dikhljum nekoj te sikavel doborom baro mangipe hem doborom te prostinel“.
3. So pottikningja e Denisa te prostinel?
3 So pomožingja e Denisake te prostinel? Oj but razmislinela sine bašo adava sar o Jehova prostinela (Mih. 7:18). Ako siem but blagodarna so o Jehova prostinela amenge, amen da ka manga te prostina e javerenge.
4. So mangela o Jehova te kera? (Efešanja 4:32).
4 O Jehova mangela spremno te prostina e javerenge, isto sar ov spremno so prostinela amenge. (Čitin Efešanja 4:32.) Ov očekujnela spremno te prostina adalenge so dukhavena amen (Ps. 86:5; Luka 17:4). Ki akaja statija, ka dikha trin bukja kola so ka pomožinen amen te prostina ki panda pobari mera.
MA IGNORIRIN TLE ČUVSTVIJA
5. Sprema Izreki 12:18, sar šaj te osetina amen keda nekoj povredinela amen?
5 Šaj but te dukhaven amen nekaskere lafija ili postapke, posebno ako adava tano nesavo paše amal ili nekoj tari familija (Ps. 55:12-14). Ponekogaš i emocionalno dukh so osetinaja šaj te ovel but bari, sar ka phene nekoj posavgja amen čhurikaja. (Čitin Izreki 12:18.) Ki asavki situacija šaj ka probina te ignoririna amare čuvstvija. Ama ako keraja adava, ka ovel sar te phene mukhaja i čhurik ki rana. Slično agjaar, našti te očekujna amari dukh te tiknjol adalea so ka ignoririna amare čuvstvija.
6. Sar šaj te reagirina keda nekoj dukhavela amen?
6 Keda nekoj ka dukhavel amen neštolea, o prvo so avela amenge te kera tano te holjana. I Biblija jasno vakerela kaj šaj te avel dži ko adava te holjana. Sepak, oj predupredinela amen kaj na valjani te ačhova holjame (Ps. 4:4; Ef. 4:26). Soske? Adaleske so amare čuvstvija but puti kerena te postapina ko odredeno način. A i holi retko anela dži ko šukar bukja (Jak. 1:20). Ma bistre, našti sekogaš te sprečina te holjana, ama šaj te odlučina te na ačhova holjame.
Te holjane tano reakcija, ama te ačhove holjamo tano izbor
7. Save javera čuvstvija šaj te oven amen keda nekoj ka dukhavel amen?
7 Ako nekoj postapinela amencar lošno, šaj ka osetina javera da negativna čuvstvija. Na primer, jekh phen so vikinela pe Ana, vakerela: „Keda sium sine tikni, mo dad mukhlja me daja hem ženingja pe me dadilkaja. Osetinava man sine sar ka phene sium sine mukhli korkori. Keda bijandile lenge čhave, osetingjum man sar ka phene nekoj lelja mlo than. Bariljum e mislaja kaj na sium mangli“. Jekh phen so vikinela pe Džordžina, objasninela sar osetingja pe keda lakoro rom izneveringja la: „Siem sine amala panda taro tiknipe hem zaedno služingjem sar pionerija. Mlo vilo sine phago“. Palo nesavo vreme ola razvedingje pe. A jekh phen so vikinela pe Naomi, vakerela: „Sium sine sigurno kaj mo rom nikogaš nane te povredinel man. Adaleske, keda mo rom priznajngja mange kaj garavindor dikhela sine pornografija, adava but razočaringja man hem kergja te osetinav man izneverimi“.
8. a) Kola tane nesave pričine soske valjani te prostina e javerenge? b) Savi korist isi amen keda prostinaja? (Dikh i ramka „ So ako doživingjem trauma adaleske so nekoj postapingja amencar lošno?“.)
8 Našti te kontrolirina so ka vakeren ili so ka keren amenge o javera, ama šaj te kontrolirina o način sar ka reagirina. Hem but puti o najšukar način sar te reagirina tano te prostina. Soske? Adaleske so mangaja e Jehova hem ov očekujnela amendar te prostina. Ako ikeraja holi hem na prostinaja, bare tane o šanse te postapina glupavo, pa čak šaj te rumina amaro sastipe (Izr. 14:17, 29, 30). Razmislin bašo primer e phenjakoro Kristina. Oj vakerela: „Keda holjanava, pohari asava hem hava nezdravo hajbe. Na sovava dovolno hem pharo mange te kontrolirinav mle emocie. A adava, na vlijajnela šukar upro mlo brako hem upro mle odnosija e javerencar“.
9. Soske valjani te oslobodina amen tari holi?
9 Čak ako adava so dukhavgja amen nikogaš na izvininela pe amenge, šaj te tiknjara i šteta koja so kergja amenge. Sar? I Džordžina, kola so spomningjem la angleder, vakerela: „Valjangja vreme, ama čhinavgjum te osetinav holi me poranešno romeske. Adaleske osetingjum baro mir“. Keda oslobodinaja amen tari holi tegani na mukhaja asavke čuvstvija te vlijajnen upro amare odnosija e javerencar. Isto agjaar adalea keraja šukaripe amenge — čhinavaja te mislina ko problemi hem palem uživinaja ko životo (Izr. 11:17). Ama, so valjani te kere ako panda na sian spremno te prostine?
SAR ŠAJ TE IKLJOVE KO KRAJO TLE ČUVSTVONCAR?
10. Soske valjani te mukha amenge vreme te šaj te sasljova ko emocionalno pogled? (Dikh hem o slike.)
10 Sar šaj te ikljove ko krajo tle čuvstvoncar ako sian povredimo? Jekh način tano agjaar so ka mukhe te nakhel vreme. Otkeda nekoj sine but povredimo hem dobinela medicinsko pomoš, leske ka valjani vreme te šaj te sasljol. Ko slično način, amenge da ka valjani vreme te sasljova ko emocionalno pogled angleder te ova spremna te prostina nekaske taro vilo (Prop. 3:3; 1. Pet. 1:22).
Keda ka povredina amen, valjanela amenge pomoš hem vreme te šaj te sasljova. Isto agjaar tano keda nekoj dukhavela amen ko emocionalno pogled (Dikh ko pasus 10)
11. Sar šaj i molitva te pomožinel tut te prostine?
11 Molin e Jehova te pomožinel tuke te prostine. c I Ana, kola so spomningjem la angleder, objasninela sar pomožingja lake i molitva. Oj vakerela: „Molingjum e Jehova te prostinel sekole jekheske amendar tari familija bašo adava so vakergja ili kergja, a na sine ispravno. Palo adava, pišingjum pismo me dadeske hem leskere romnjake te šaj te vakerav kaj prostinava lenge“. I Ana priznajnela kaj adava na sine lake lokho. Sepak, oj vakerela: „Nadinava man kaj adava so trudinava man te džav palo e Jehovaskoro primer hem te prostinav, ka pottikninel me dade hem leskere romnja te doznajnen nešto poviše bašo Jehova“.
12. Soske valjani te ovel amen doverba ko Jehova namesto ko amare čuvstvija? (Izreki 3:5, 6).
12 Neka ovel tut doverba ko Jehova, a na ko tle čuvstvija. (Čitin Izreki 3:5, 6.) O Jehova sekogaš džanela soj tano amenge najšukar (Isa. 55:8, 9). Ov nikogaš nane te rodel amendar te kera nešto so ka anel amenge šteta. Adaleske, keda pottikninela amen te prostina, šaj te ova sigurna kaj adava tano bašo amaro šukaripe (Ps. 40:4; Isa. 48:17, 18). Tari javer strana, ako isi amen doverba ko amare čuvstvija, šaj ka našti nikogaš te prostina (Izr. 14:12; Erem. 17:9). I Naomi, koja so sine citirimi angleder, vakerela: „Ko početok, mislinava sine kaj na valjani te prostinav me romeske so dikhlja pornografija. Darava sine te na povredinel man palem ili te bistrel kobor bari dukh angja mange. Hem mislinava sine mange kaj o Jehova haljola sar osetinava man. Ama, počmingjum te haljovav kaj iako o Jehova haljola mle čuvstvija, adava na značinela kaj ov složinela pe lencar. Ov džanela sar osetinava man hem haljola kaj valjani mange vreme, ama sepak mangela te prostinav“. d
TRUDIN TUT TE OVEN TUT POZITIVNA ČUVSTVIJA
13. Sprema Rimjanja 12:18-21, so valjani te kera?
13 Keda prostinaja nekaske so but dukhavgja amen, mangaja te kera nešto poviše nego samo te odlučina te na kera lafi bašo adava so slučingja pe. Ako adava so dukhavgja amen tano nekoj taro amare phralja ili phenja, amen mangaja te smirina amen lea (Mat. 5:23, 24). Namesto te osetina holi, odlučinaja te sikava milost hem te prostina. (Čitin Rimjanja 12:18-21; 1. Pet. 3:9.) So šaj te pomožinel amenge te kera adava?
14. So valjani te trudina amen te kera, hem soske?
14 But ka pomožinel amen ako ki nekaste so dukhavgja amen, dikhaja sar so dikhela o Jehova. O Jehova birinela te dikhel o šukar ko manuša (2. Let. 16:9; Ps. 130:3). Obično, ko manuša ka arakha adava so rodaja, bizi razlika dali adava tano šukar ili lošno. Ako rodaja o šukar ko javera, ka ovel amenge polokho te prostina. Na primer, jekh phral so vikinela pe Džered, vakerela: „Polokho mange te prostinav nesave phraleske keda razmislinava bašo but šukar bukja kola so svidžinena pe mange ki leste, nego ko adava so povredingja man“.
15. Soske tano šukar te vakere nekaske kaj prostingjan leske?
15 Javer važno buti koja so šaj te kere tani te vakere okoleske so dukhavgja tut kaj prostinea leske. Soske? Primetin so vakerela i Naomi, so spomningjem la angleder: „Mo rom pučlja man: ’Dali prostingjan mange?‘ Keda phravgjum mlo muj te vakerav ’prostinava tuke‘, našti sine te ikljon mandar adala lafija. Haliljum kaj ko mlo vilo na prostingjum leske čače. Palo nesavo vreme šaj sine te vakerav akala duj silna lafija ’prostinava tuke‘. Keda prostingjum me romeske, pherdile leskere jakhja. Sium sine iznenadimi kobor lokhilo leske hem kobor baro mir osetingjum me. Palo nesavo vreme palem počmingjum te ovel man doverba ki leste hem palem ulem najšukar amala“.
16. So sikliljan bašo prostibe?
16 O Jehova mangela te prostina (Kol. 3:13). Sepak, šaj te ovel amenge pharo te prostina e javerenge. Ama, šaj te uspejna ko adava ako na ignoririnaja amare čuvstvija hem ako trudinaja amen te ikljova ko krajo lencar. Palo adava, šaj te trudina amen te oven amen neve pozitivna čuvstvija. (Dikh i ramka „ Trin čekorija so ingarena dži ko prostibe“.)
RAZMISLIN SAR KA KORISTINEL TUKE ADAVA SO KA PROSTINE
17. Sar koristinela amenge adava so prostinaja?
17 Isi amen but pričine te prostina. Te dikha samo nekobor lendar. Prvo, agjaar džaja palo primer amare milostivo Dadeskoro, e Jehovaskoro, a adalea radujnaja le (Luka 6:36). Dujto, sikavaja blagodarnost bašo adava so o Jehova mangipaja prostingja amenge (Mat. 6:12). Hem trito, amaro sastipe tano pošukar hem isi amen pošukar amalipa e javerencar.
18-19. So šaj te adžikera ako prostinaja?
18 Keda prostinaja e javerenge šaj te oven amen blagoslovija kola so na adžikergjem. Na primer, primetin so slučingja pe e Denisake, kola so spomningjem la angleder. Iako tegani na džanlja adava, o manuš so sine krivo bašo sudar planiringja palo sudibe te mudarel pe. Ama, doborom pogodingja le adava so i Denisa prostingja leske so čak počmingja te proučinel i Biblija e Jehovaskere svedokoncar.
19 O prostibe šaj te dikhjol amenge sar najphari buti so valjani te kera la. Ama, isto agjaar, adaja šaj te ovel jekh taro najšukar bukja (Mat. 5:7). Adaleske, te da amendar sa amen da te prostina sar o Jehova.
GILI 125 „Bahtale tane o milostiva“
a Nesave anava tane menime.
b Ki asavki situacija sekova hristijani mora te anel lično odluka sar ka postapinel.
c Ki jw.org, dikh o videoklipija bašo gilja „Pomogni mi da prostam“ hem „Prijateli ko porano“.
d Iako o dikhibe pornografija tano pogrešno hem štetno, sepak e bračno partnere so nane krivo nane le biblisko temeli te razvedinel pe.
