STATIJA PROUČIBASKE 7
GILI 15 Falinen e Care!
O Jehova prostinela — so značinela akava tuke
Tu prostinea čače (PS. 130:4)
SO KA SIKLJOVA
Ka dikha nesave slikovita sporedbe tari Biblija kola so ka bajraren amaro cenenje bašo posebno način sar o Jehova prostinela.
1. Soske tano pharo te džana so točno nekoj mislinela keda vakerela kaj prostinela amenge?
„PROSTINAVA TUKE.“ Ako nekoj vakerela tuke akala lafija verojatno ka lokhjol tuke posebno ako vakergjan ili kergjan nešto so povredingja le! Ama, so šaj nekoj te mislinel e lafencar „prostinava tuke“? Dali adale lafencar mangela te vakerel tuke kaj sien panda šukar amala? Ili ednostavno kaj na mangela više te kerel lafi bašo adava so slučingja pe? Keda o manuša vakerena kaj prostinena amenge, pharo tano te džana so čače mislinena.
2. Sar ki Biblija tano opišimo o način sar o Jehova prostinela? (Dikh hem i fusnota.)
2 O način sar o Jehova prostinela e nesovršena manušenge but razlikujnela pe taro način sar amen prostinaja jekh jekheske. O Jehova čače prostinela ko posebno način. Bašo Jehova o psalmisti vakergja: „Tu prostinea čače, adaleske o manuša hor poštujnena tut“ a (Ps. 130:4). Oja, o Jehova čače prostinela. Ov sikavela amenge so značinela te prostinel pe. Ko nesave stihija taro hebrejska spisija, o bibliska pisatelija bašo prostibe koristingje hebrejsko lafi kova so nikogaš na koristingje le te šaj te opišinen sar o manuša prostinena.
3. Ko so razlikujnela pe e Jehovaskoro prostibe taro amaro? (Isaija 55:6, 7).
3 Keda o Jehova prostinela, o grevo adale manušeskoro celosno tano koslo. Ov šaj palem te ovel paše amal e Jehovaja. But siem blagodarna so o Jehova spremno hem celosno prostinela. (Čitin Isaija 55:6, 7.)
4. Sar o Jehova pomožinela amenge te haljova soj čačutno prostibe?
4 Adaleske so e Jehovaskoro prostibe razlikujnela pe taro amaro, sar šaj amen sar nesovršena manuša te haljova so značinela te prostina? O Jehova koristinela slikovita sporedbe te šaj te pomožinel amenge te haljova sar ov prostinela. Ki akaja statija ka dikha nesave lendar. Ola pomožinena amenge te haljova kaj keda kainaja amen o Jehova cidela amaro grevo hem prifatinela amen palem sar amala. Isto agjaar, džikote razgledinaja akala sporedbe ka bajrara panda poviše amari blagodarnost amare Dadeske kova so milostivo prostinela amenge ko but načinija.
O JEHOVA CIDELA O GREVO
5. So slučinela pe keda o Jehova prostinela amare grevija?
5 Ki Biblija, but puti o grevija tane sporedime sar baro pharipe. O cari o David bašo ple grevija vakergja akava: „Mle grevija navasingje man sar jekh baro pharipe, but tane mange phare“ (Ps. 38:4). Ama, o Jehova prostinela o grevija adalengere so kainena pe (Ps. 25:18; 32:5). O hebrejsko lafi soj tano prevedimo sar „prostibe“ ko akala stihija ustvari značinela „vazdela“ ili „ingarela“. Znači, keda o Jehova prostinela amare grevija, ov cidela amendar o baro pharipe ili javere lafencar pomožinela amen te na osetina amen kriva. Adava tano sar te phene isi amen baro pharipe ko pikje, a o Jehova lela adava pharipe hem ingarela le.
„Tu prostingjan“ (Ps. 32:5)
6. Kobor dur o Jehova cidela amare grevija amendar?
6 Jekh javer sporedba sikavela kobor o Jehova dujrarela amendar amare grevija. Ko Psalm 103:12 pišinela: „Kobor soj dur o istok taro zapad doborom dur ov cidela amendar amare greške“. O istok tano doborom dur taro zapad so ola o duj nikogaš našti te aven paše. Adava značinela kaj o Jehova amare grevija cidela len najdur so šaj te zamislina amenge. Akaja sporedba uverinela amen kaj o Jehova šaj celosno te prostinel amenge.
„Kobor soj dur o istok taro zapad“ (Ps. 103:12)
7. Sar i Biblija opišinela so kerela o Jehova amare grevoncar? (Mihej 7:18, 19).
7 Iako ko simbolično način, o Jehova lela amendar hem ingarela amare grevija, dali adava značinela kaj ov ikerela len ki peste? Na. O cari o Ezekija bašo Jehova pišingja: „Sa mle grevija tu frdingjan len palo tlo dumo“ (Isa. 38:9, 17). Akaja sporedba sikavela kaj o Jehova lela o grevija okolengere so kainena pe, frdela len dur hem nikogaš više na dikhela ki lende. Akala lafija šaj te prevedinen pe agjaar da: „Ko mle grevija tu dikhea sar te phene nikogaš na kergjum len“. Ki Biblija, akaja misla tani istaknimi jekhe javere sporedbaja koja soj pišimi ko Mihej 7:18, 19. (Čitin.) Ko akala stihija pišinela kaj o Jehova amare grevija frdela len ko dno taro more. Ko purano vreme, ako nešto frdela pe sine ko dno taro more, nikogaš više našti sine te arakhel pe.
„Sa mle grevija tu frdingjan len palo tlo dumo“ (Isa. 38:17)
„Sa lengere grevija ka frde len ko dno taro more“ (Mih. 7:19)
8. So siklilem dži akana?
8 Taro akala sporedbe dikhlem kaj keda o Jehova prostinela amenge, ov oslobodinela amen taro pharipe amare grevongoro. Čače tano adava so o David vakergja: „Radosna tane okola kaskere so postapke kolencar so phagena o zakoni tane prostime hem kaskere grevija tane učharde. Radosno tano o manuš kas so o Jehova na krivinela bašo grevo“ (Rim. 4:7, 8). Akava tano čačutno prostibe!
O JEHOVA KOSELA AMARE GREVIJA
9. Savi sporedba koristinela o Jehova te šaj te pomožinel amenge te haljova kobor prostinela amenge?
9 O Jehova koristinela javera da sporedbe te šaj te pomožinel amen te cenina i otkupno žrtva preku kolate so kosela o grevija okolengere so kainena pe. Ko simbolično način bašo Jehova vakerela pe kaj ov thovela adala grevija. Adaleske, adava so grešingja tano čisto (Ps. 51:7; Isa. 4:4; Erem. 33:8). Korkori o Jehova vakergja sar kerela adava: „Ako tumare grevija tane sar lolo platno, ka oven parne sar iv; ako tane sar temno loli boja, ka oven sar volna“ (Isa. 1:18). But tano pharo te ikalel pe jekh loli fleka taro šej. Ama, o Jehova akale sporedbaja uverinela amen kaj amare grevija šaj te oven thovde temelno so čak ni nane te dikhjon.
„Ako tumare grevija tane sar lolo platno ka oven parne sar iv“ (Isa. 1:18)
10. Savi javer sporedba o Jehova koristinela te šaj te sikavel amenge kobor prostinela?
10 Sar so dikhlem ki angluni statija, o grevija isto agjaar tane sporedime dugoncar (Mat. 6:12, fus.; Luka 11:4). Znači, sekova puti keda grešinaja e Jehovaske, amaro dugo ovela sa pobaro. Amen e Jehovaske but dužinaja! Ama o Jehova keda prostinela amenge, sar te phene poništinela o dugo kova so valjani te platina le. Ov nikogaš nane te rodel te platina leske bašo grevija so više prostingja len amenge. Akaja sporedba sikavela kobor lokhjola amenge keda o Jehova prostinela amenge!
„Prostin amenge amare dugija“ (Mat. 6:12, fus.)
11. So značinela keda i Biblija vakerela kaj amare grevija tane celosno kosle? (Apostolija 3:19).
11 O Jehova na samo so poništinela amare dugija ili grevija, nego hem kosela len. (Čitin Apostolija 3:19.) Te vakera jekh primer bašo akava. Zamislin tuke kaj nekoj škrtinela i suma taro pare so valjani te platine. Sepak, o brojke teli adaja linija panda dikhjona. Ama but pojaver tano keda nešto celosno kosela pe. Te šaj te haljova akaja sporedba, valjani te džana kaj ko purano vreme o mastilo so koristinela pe sine šaj sine but lokheste te kosel pe panjea. Šaj sine vlažno sungerea te kosel pe adava so sine pišimo. Adaleske, keda nesavo dugo ka kosel pe sine, adava značinela kaj celosno tano poništimo. Nikoj našti sine te dikhel so sine pišimo angleder, sar te phene o dugo nikogaš na postojngja. Čače, but tano utešno so o Jehova na samo so škrtinela amare grevija nego isto agjaar celosno kosela len (Ps. 51:9).
„Te šaj te kosen pe tumare grevija“ (Apo. 3:19)
12. So sikljovaja tari sporedba e oblakoncar?
12 O Jehova isto agjaar koristinela javer da sporedba te šaj te sikavel sar kosela amare grevija. Ov vakerela: „Ka kosav tle greške, hem ka ovel sar te phene garavgja len oblako hem tle grevija sar te phene garavgje len oblakija“ (Isa. 44:22). Keda o Jehova prostinela, sar te phene koristinela gusta oblakija te garavel amare grevija te šaj te na dikhel len ni ov, a ni amen.
„Ka kosav tle greške hem ka ovel sar te phene garavgja len oblako“ (Isa. 44:22)
13. Sar osetinaja amen keda o Jehova prostinela amare grevija?
13 So značinela akava amenge? Keda o Jehova prostinela amare grevija, na valjani te mislina kaj valjani celo životo te phirava i fleka taro amare grevija. Ple ratea, o Isus celosno platingja o dugo bašo amare grevija. Keda o Jehova prostinela nesavo grevo, adava tano sar te phene nikogaš na kergjem le. Keda kainaja amen bašo amare grevija, o Jehova prostinela amenge baš ko asavko način. Ov čače prostinela amenge.
O JEHOVA PALEM PRIFATINELA AMEN SAR PAŠE AMALA
Adaleske so amaro nebesno Dad prostinela amenge šaj te ova lea paše amala (Dikh ko pasus 14)
14. Soske šaj te ovel amen doverba kaj o Jehova celosno ka prostinel amenge? (Dikh hem o slike.)
14 O čačutno prostibe so avela taro Jehova pomožinela amen te ova lea šukar amala. Adaleske so o Jehova prostinela celosno amen na valjani ponadari da te osetina amen kriva. Na valjani te dara kaj o Jehova tano amenge panda holjamo hem dikhela sar te kazninel amen. Adava nikogaš nane te slučinel pe. Soske šaj te verujna e Jehovaske keda vakerela kaj prostinela amenge? E prorokoske e Eremijaske o Jehova vakergja: „Ka prostinav lenge lengere greške hem nane više te setinav man ko lengoro grevo“ (Erem. 31:34). O apostol Pavle citiringja akala lafija keda vakergja: „Više nane te setinav man ko lengere grevija“ (Evr. 8:12). Ama, so ustvari značinela akava?
„Nane više te setinav man ko lengoro grevo“ (Erem. 31:34)
15. Ki savi smisla o Jehova više na setinela pe ko amare grevija?
15 Ki Biblija e lafea „setinela pe“ na mislinela pe sekogaš ki nekaste kova so razmislinela bašo bukja so slučingje pe angleder. Namesto adava, šaj te mislinel pe ki nekaste kova so kerela nešto. O kriminalco kova so sine kovimo uzo Isus, vakergja: „Isus, setin tut ki mande keda ka ove Cari“ (Luka 23:42, 43). Ov na rodingja taro Isus samo te setinel pe ki leste ko adava vreme. O Isus vakergja e kriminalcoske kaj ka voskresninel le. Znači, keda o Jehova vakerela kaj nane više te setinel pe ko amare grevija, adava značinela kaj ov nane te kerel nešto protiv amende. Ov nane te kazninel amen ki idnina bašo grevija so više prostingja len.
16. Sar i Biblija opišinela i sloboda koja so avela taro čačutno prostibe?
16 I Biblija koristinela panda jekh sporedba te šaj te pomožinel amenge te haljova kaj siem slobodna adaleske so o Jehova čače prostinela. Adaleske so siem nesovršena hem sklona te grešina, amen siem „robija e grevoskere“. Ama, adaleske so o Jehova prostinela amenge amen siem sar robija kola soj tane „oslobodime taro grevo“ (Rim. 6:17, 18; Otk. 1:5). Čače, keda džanaja kaj o Jehova prostingja amenge šaj te ova radosna isto sar jekh robo keda tano oslobodimo.
„Sien sine oslobodime taro grevo“ (Rim. 6:18)
17. Sar o prostibe kerela te ova sasljarde? (Isaija 53:5).
17 Čitin Isaija 53:5. Ki posledno sporedba so ka dikha la siem sporedime manušencar kolen so isi len nasvalipe kolestar so merela pe. Adaleske so o Jehova obezbedingja i otkupno žrtva preku plo Čhavo, amen ko simbolično način siem sasljarde (1. Pet. 2:24). Keda grešinaja, amen ruminaja amaro amalipe e Jehovaja ili javere lafencar nasvaljovaja ko duhovno pogled. Ama, adaleske so sine dendi i otkupno žrtva, ov šaj te prostinel amenge hem palem te ova lea šukar amala. Isto sar nekoj soj tano but radosno keda tano sasljardo taro nesavo pharo nasvalipe, agjaar amen da siem but radosna keda siem sasljarde ko duhovno pogled hem keda o Jehova palem prifatinela amen.
„Baši leskere rane amen siem sine sasljarde“ (Isa. 53:5)
SO ZNAČINELA AMENGE E JEHOVASKORO PROSTIBE
18. So siklilem bašo e Jehovaskoro prostibe taro različna sporedbe soj tane pišime ki Biblija? (Dikh hem i ramka „Sar o Jehova prostinela amenge“.)
18 So siklilem bašo e Jehovaskoro prostibe taro bibliska sporedbe? Keda o Jehova prostinela amare grevija adava tano sar te phene nikogaš na kergjem len hem šaj te ova sigurna kaj ov nane te kazninel amen baši lende ki idnina. Adava kerela te ova paše amala amare nebesno Dadea. Ama, amen džanaja kaj o čačutno prostibe tano poklon kova so o Jehova dela le amenge adaleske so mangela amen hem tano darežlivo, a na adaleske so amen zaslužinaja (Rim. 3:24).
19. a) Bašo so valjani te ova blagodarna? (Rimjanja 4:8). b) So ka dikha ki javer statija?
19 Čitin Rimjanja 4:8. But radujnaja amen so o Jehova tano Devel kova so čače prostinela! (Ps. 130:4). Ama, ako mangaja te prostinel pe amenge valjani te kera nešto but važno. O Isus vakergja: „Ako tumen na prostinena e manušengere greške, tegani ni tumaro Dad nane te prostinel tumare greške“ (Mat. 6:14, 15). Sprema akava, dikhaja kaj mora te dža palo e Jehovaskoro primer hem te prostina e javerenge. Sar šaj te kera adava? Ki javer statija ka dikha so sa tano vklučimo ko adava.
GILI 46 O fala Jehova
a Ko originalno hebrejsko teksti koristinela pe o lafi „prostinea“ kolea so mislinela pe ko edinstveno čačutno prostibe iako isi javera da načinija sar prostinela pe. Ko but bibliska prevodija ko Psalm 130:4 nane akaja važno razlika, ama ko Prevod Nevo sveto isi.
