1. Savo predizvik isi sarinen amen?

 SEKOVA DIVE valjani te ana odluke. Nesave odluke dži negde tane lokhe, sar na primer so te ha sabajle ili keda te čhiva amen te sova. Bašo javera bukja tano popharo te anel pe odluke. Ola šaj te vlijajnen upro amaro sastipe, upri amari radost, upro amare mangle ili upro amaro obožavibe e Jehova. Amen mangaja amare odluke te oven bašo amaro šukaripe hem o šukaripe amare familijakoro. A soj najvažno, nadinaja amen kaj amare odlukencar ka radujna e Jehova (Rim. 12:1, 2).

2. Kola čekorija ka pomožinen tut te ane mudra odluke?

² Pobari tani i verojatnost kaj ka ana mudra odluke 1) ako doznajnaja o bukja, 2) ako laja ko predvid sar dikhela o Jehova ko bukja hem 3) ako šukar dikhaja save opcie isi amen. Ki akaja statija ka dikha akala trin čekorija hem ka doznajna sar šaj te vežbina amari „sposobnost haljojbaske“ (Evr 5:14).

DOZNAJN O BUKJA

3. Vaker primer kova so sikavela soske valjani te doznajne o bukja angleder te ane nesavi odluka.

³ O prvo čekori so ka pomožinel tut te ane šukar odluke tano te doznajne o bukja. Soske tano akava važno? Zamislin tuke kaj nesavo pacienti džala ko doktori adaleske so isi le seriozno problemi sastipaja. Dali o doktori odma ka del le terapija bizo angleder te pregledinel le ili te pučel le soj leske? Normalno kaj na! Tu da ka ane pošukar odluke ako angleder doznajnea o bukja baši tli situacija. Sar šaj te kere adava?

4. Sprema Izreki 18:13, so šaj te kere te šaj te doznajne o bukja? (Dikh hem i slika.)

 ⁴ But puti, te šaj te doznajne o bukja valjani te puče. Na primer, zamislin kaj sian vikimo ki nesavi zabava. Dali valjani te dža? Ako na pendžarea dovolno adale so organizirinela i zabava hem ako na džanea so planirinela te ovel ki late, ka valjani te puče le pučiba, sar na primer: „Keda hem kaj ka ovel i zabava? Kobor manuša tane vikime? Koj ka nadgledinel la? Koj ka ovel adathe? Soj tano planirimo te kerel pe ki zabava? Dali ka ovel alkohol?“ O odgovorija ko akala pučiba ka pomožinen tuke te ane mudro odluka. (Čitin Izreki 18:13.)

5. So valjani te kere otkeda ka doznajne sa o bukja?

⁵ Palo adava, otkeda ka doznajne sa o bukja, šukar razmislin baši celi situacija. Na primer, so ako doznajnea kaj ki zabava ka oven manuša kola so na poštujnena o bibliska načelija ili kaj ka ovel alkohol bizo nekoj te nadgledinel adava? Dali mislinea kaj isi šansa i zabava te počminel te ovel raspušteno? (1. Pet. 4:3). Tari javer strana, so ako i zabava ka ikerel pe ko termini keda isi tut sobranisko sostanok ili keda planiringjan te dža ki služba? Ako razmislinea bašo sa o bukja, ka ovel tuke polokho te ane šukar odluka. Ama, isi panda jekh čekori so valjani te kere. Tu džanea, sar tu dikhea ki situacija, ama puč  tut: „Sar dikhela o Jehova ki late?“ (Izr. 2:6).

LE KO PREDVID O JEHOVA SAR DIKHELA KO BUKJA

6. Sprema Jakov 1:5, soske valjani te roda pomoš taro Jehova?

⁶ Molin e Jehova te pomožinel tuke te haljove sar ov dikhela ki nesavi buti. Ov vetinela kaj ka del amen mudrost te haljova dali nesavi amari odluka ka radujnel le ili na. Asavki mudrost „ov dela darežlivo sarinenge hem bizo te rodel o greške“. (Čitin Jakov 1:5.)

7. Sar šaj te doznajne sar dikhela o Jehova ki nesavi buti? Vaker primer.

⁷ Otkeda molingjan e Jehova te vodinel tut, dikh šukar sar ov ka odgovorinel tuke. Te dikha jekh primer: Ako našavgjovea džikote patujnea, šaj te puče nekas so živinela ko adava than te pomožinel tuke. Ama, dali ka dža tuke angleder ov te odgovorinel tuke? Normalno kaj na. Šukar ka šune džikote vakerela tuke kaj te dža. Slično, otkeda molingjan e Jehova baši mudrost, trudin tut te haljove kova tano leskoro odgovor agjaar so ka doznajne kola bibliska zakonija hem načelija važinena ki tli situacija. Na primer, keda odlučinea dali te dža ki zabava so spomningjem la angleder, šaj te razmisline so vakerela i Biblija bašo raspuštena zabave, o lošno društvo hem kaj valjani te čhive e Devleskoro Carstvo angleder tle  lična želbe (Mat. 6:33; Rim. 13:13; 1. Kor. 15:33).

8. So šaj te kere ako valjani tuke pomoš te šaj te arakhe o informacie so rodea len? (Dikh hem i slika.)

⁸ Sepak, ponekogaš šaj ka valjani tuke pomoš te šaj te arakhe o informacie so rodea len. Šaj te rode sovet ili predlog taro nesavo iskusno phral ili phen. Ama isto agjaar but ka pomožinel tuke ako korkori istražinea. Isi pherdo korisna informacie ko amare alatke istražibaske, sar na primer ko Priračniko istražibaske e Jehovaskere svedokongoro hem ko lil Bibliska stihija so pomožinena amen ko životo. Ma bistre kaj tli cel tani te ane odluka kolaja so ka radujne e Jehova.

9. Sar šaj te ova sigurna kaj amari odluka ka radujnel e Jehova? (Efešanja 5:17).

⁹ Sar šaj te ova sigurna kaj amari odluka ka radujnel e Jehova? Najangle valjani šukar te pendžara le. Ki Biblija pišinela: „O pendžaribe e Najsveto ingarela dži ki razboritost“ (Izr. 9:10). Ka ova čače razborita ako džanaja kola tane e Jehovaskere osobine, koja tani leskiri namera hem kola bukja mangela, a kola mrzinela. Puč tut: „Sprema adava so džanava bašo Jehova, savi odluka šaj te anav te šaj te radujnav le?“ (Čitin Efešanja 5:17.)

10. Soske o bibliska načelija tane považna tari familijarno tradicija ili kultura?

¹⁰ Te šaj te radujna e Jehova, ponekogaš ka mora te razočarina okolen soj amenge paše. Na primer, nesave roditelija mislindor te keren šukaripe pumare vozrasno čhajake ka keren lake pritisok te ženinel pe nekasaja soj ki finansisko situacija šukar, iako o čhavo nane duhovno jako. Normalno tano te mangen lengere čhaja te ovel la šukar životo, ama oj valjani te pučel pe: „Dali akava rom ka pomožinel man te ovav paše e Jehovaja? Sar dikhela o Jehova ki akaja buti?“ O odgovor arakhljola ko Matej 6:33. Ko adava stiho o hristijanja tane pottiknime „najangle te roden o Carstvo“. Iako poštujnaja amare roditelen hem e manušen tari amari okolina kote so živinaja, amenge tano najvažno te radujna e Jehova.

DIKH SAVE OPCIE ISI TUT

11. Sprema Izreki 2:11, so ka pomožinel tut šukar te dikhe save opcie isi tut?

¹¹ Otkeda dikhljan o bibliska načelija kola so važinena baši tli situacija, valjani šukar te razmisline kola opcie isi tut. (Čitin Izreki 2:11.) I sposobnost šukar te haljove o bukja ka pomožinel tuke te dikhe so šaj te slučinel pe pali sekoja opcija so ka birine la. Nesave odluke lokhe šaj te ane len. Ama javera nane doborom lokhe. I sposobnost šukar te haljove o bukja ka pomožinel tuke te ane mudra odluke čak hem ko phare situacie.

12-13. Sar šaj i razboritost te pomožinel tut te ane mudro odluka keda kerela pe lafi baši buti?

¹² Te dikha jekh situacija. Zamislin kaj rodea buti te šaj te grižine tut tle familijake. Phravgjona tuke duj thana bukjake. Tu lea ko predvid sa o bukja, sar na primer savi tani i buti, o rabotno vreme, kobor vreme ka valjani tuke te šaj te rese dži late hem panda but javera bukja. O solduj bukja na phagena nisavo biblisko načelo. Šaj jekh taro adala bukja poviše svidžinela pe tuke adaleske so mangea i buti so kerela pe adathe, ili i plata tani pobari. Ama, angleder te ane odluka valjani te le ko predvid javera da bukja.

¹³ Na primer, dali nesavi taro akala bukja ka čhinaven tut te prisustvujne ko nesave sostanokija? Dali ka lel tutar o vreme so valjani tuke te šaj te grižine tut bašo emocionalna hem o duhovna potrebe tle familijakere? Adava so ka puče tut asavke pučiba ka pomožinel tut „te procenine soj  najvažno“, javere lafencar o obožavibe e Jehova hem o potrebe tle familijakere te oven tuke považna taro adava te zarabotine poviše pare (Fil. 1:10a). Agjaar ka šaj te ane odluka koja so o Jehova ka blagoslovinel la.

14. Sar i sposobnost te haljova o bukja hem o mangipe ka pomožinen amen te pazina te na sopkina e javeren?

¹⁴ I sposobnost te haljova o bukja isto agjaar ka pottikninel amen te razmislina sar amari odluka šaj te vlijajnel upro javera. Adava pomožinela amen te na sopkina e javeren (Fil. 1:10b). Akava tano važno keda anaja lična odluke, sar soj o odluke bašo urajbe hem doteribe. Na primer, šaj amenge svidžinela pe nesavo stili urajbaske ili doteribaske. Ama so ako o javera ko sobranie ili avrijal o manuša tane voznemirime bašo adava? I sposobnost te haljova o bukja ka pomožinel amen te poštujna lengere čuvstvija.  O mangipe ka pottikninel amen te roda „i korist e javereskiri“ hem te ova skromna (1. Kor. 10:23, 24, 32; 1. Tim. 2:9, 10). Agjaar, ka ana odluka kolatar so ka dikhjol kaj mangaja hem poštujnaja e javeren.

15. So valjani te kere angleder te ane nesavi važno odluka?

¹⁵ Ako valjani te ane nesavi pobari odluka, razmislin so ka valjani te kere te šaj te ikere tut ki late. O Isus sikavgja amen te računina „o trošako“ (Luka 14:28). Razmislin kobor vreme, trudo hem javera bukja ka valjanen tuke te šaj te uspejnel tli odluka. Ko nesave situacie šaj ka valjani te kere lafi tle familijaja bašo adava so valjani te kerel sekoj lendar te šaj te poddržinel i odluka. Soske asavko planiribe tano korisno? Adava šaj ka pomožinel tut te haljove kaj valjani te kere nesave promene ki odluka ili kaj nesavi javer opcija tani pošukar. Keda ki tli odluka ka vklučine tle familija hem ka šune lengere predlogija, ola ka oven pospremna te sorabotinen tuja te šaj tli odluka te uspejnel (Izr. 15:22).

ODLUKA SO KA OVEL USPEŠNO

16. Kola čekorija ka pomožinen tut te ane odluka koja so ka ovel uspešno? (Dikh hem i ramka „ Sar te ane mudra odluke“.)

¹⁶ Ako kergjan sa o bukja soj spomnime poupre, spremno sian te ane mudro odluka. Leljan ko predvid sa o bukja, istražingjan o načelija kola so ka pomožinen tuke te ane odluka kolaja so ka radujne e Jehova. Akana, šaj te moline e Jehova te pomožinel tut tli odluka te ovel uspešno.

17. Koja glavno buti ka pomožinel tut te ane mudra odluke?

¹⁷ Čak ako angleder angjan but odluke kola soj tane šukar, ma bistre kaj i glavno buti koja so ka pomožinel tuke te ane mudra odluke tani adaja te ovel tut doverba ki e Jehovaskiri mudrost, a na ki tli inteligencija ili ko tlo iskustvo. Samo ov šaj te kerel te džane čače o bukja, te ove razborito hem te ove sposobno šukar te haljove o bukja. Akala bukja tane but važna te šaj te ove mudro (Izr. 2:1-5). O Jehova šaj te pomožinel tut te ane odluke kolencar so ka radujne le (Ps. 23:2, 3).