1. Koja tani jekh pričina soske o Jehova kergja o brako?

 O JEHOVA tano „radosno Devel“ hem ov mangela amen da te ova radosna (1. Tim. 1:11). Ov dengja amen but poklonija te šaj te radujna amen ko životo (Jak. 1:17). Jekh taro adala poklonija tano o brako. Keda khuvena ko brako, jekh rom hem jekh romni dena peske lafi kaj ka mangen pe, ka poštujnen pe hem ka ceninen pe jekh jekhea. Adava so ka den pestar sa te šaj te ačhoven paše, šaj te anel lenge čačutni radost (Izr. 5:18).

2. So slučinela pe ko but brakija avdive?

² Žalno tano adava so but bračna parija avdive bistrena so vetingje peske ko dive keda lele pe. Adaleske, ola nane srekjna. Sprema jekh izveštaj kova so sigende iklilo tari Svetsko zdravstveno organizacija, but roma maltretirinena pumare romnjen ko fizičko, emocionalno pogled hem lafencar. Jekh asavko rom šaj sikavela kaj poštujnela ple romnja anglo javera manuša, ama ponašinela pe laja lošno keda tane khere. Isto agjaar, ko but brakija isi problemija adaleske so o rom dikhela pornografija.

3. Soske nesave roma maltretirinena pumare romnjen?

³ Soske šaj nesave roma ponašinena pe lošno pumare romnjencar? Šaj lengoro dad sine nasilno hem ola mislinena peske kaj o nasilno ponašibe tano nešto normalno. Javera, šaj ponašinena pe agjaar adaleske so ki lengiri kultura mislinela pe kaj jekh „pravo murš“ mora te koristinel sila te šaj te sikavel e romnjake koj tano glavno. A javera palem, na sine sikavde te kontrolirinen pumare čuvstvija, maškar kolende soj hem i holi. Nesave murša, počmingje te na dikhen ispravno ko džuvlja hem ko seksualna odnosija adaleske so isi len navika te dikhen pornografija. Isto agjaar, but vlijajngja i pandemija KOVID-19. O izveštaija sikavena kaj ko adava periodi but roma počmingje te maltretirinen pumare  romnjen. Džangjola pe, nijekh taro akala pričine na opravdinela o lošno hem o nasilno ponašibe e romengoro.

4. Ko so valjani te pazinen o hristijanska roma, hem soske?

⁴ O hristijanska roma valjani te pazinen te na počminen te dikhen ko džuvlja pogrešno. a Soske? Jekh pričina tani adaja so but puti o misle ingarena dži ko postapke. E pomazime hristijanenge ko Rim o apostol Pavle dengja akava predupreduvanje: „Ma mukhen ponadari da te oblikujnel tumen akava sveto“ (Rim. 12:1, 2). Keda o Pavle pišingja e Rimjanenge, adava sobranie na sine nevo, nego postojnela sine više nesavo vreme. Sepak, o lafija e Pavleskere sikavena kaj upro nesave ko sobranie panda vlijajnena sine o običaija hem o stavija e svetoskere. Baš adaleske ov pottikningja len te meninen pumaro način sar razmislinena hem sar ponašinena pe. Džangjola pe, akava sovet važinela hem e hristijanska romenge avdive. Žalno tano so nesave lendar dozvolingje o stavija akale svetoskere te vlijajnen upri lende, pa čak hem maltretirinena pumare romnjen. b Sar o Jehova očekujnela jekh rom te ponašinel pe ple romnjaja? O odgovor arakhaja le ko glavno stiho tari akaja statija.

5. Sprema 1. Petareskoro 3:7, sar valjani jekh rom te ponašinel pe ple romnjaja?

⁵ Čitin 1. Petareskoro 3:7. O Jehova zapovedingja e romenge te poštujnen pumare romnjen. Jekh rom kova so poštujnela ple romnja, ka ponašinel pe laja mangipaja hem ljubezno. Ki akaja statija ka dikha sar jekh rom šaj te sikavel kaj mangela hem poštujnela ple romnja. Ama prvo, te dikha save postapkencar jekh rom šaj te sikavel kaj na poštujnela ple romnja.

MA POVREDIN TLE ROMNJA

6. Sar dikhela o Jehova ko roma soj fizički nasilna pumare romnjencar? (Kološanja 3:19).

⁶ Fizičko nasilstvo. O Jehova mrzinela okolen soj nasilna (Ps. 11:5). Ov posebno na odobrinela keda jekh rom tano nasilno ple romnjaja. (Mal. 2:16; čitin Kološanja 3:19.) Sprema o glavno stiho tari akaja statija, 1. Petareskoro 3:7, ako jekh rom na ponašinela pe šukar ple romnjaja, adava ka vlijajnel upro leskoro amalipe e Devlea. O Jehova šaj čak te na šunel leskere molitve.

7. Sprema Efešanja 4:31, 32, ko savo način o roma na valjani te keren lafi pumare romnjencar? (Dikh hem o „Objasnime lafija“.)

⁷ Gruba lafija so dukhavena. Nesave roma dukhavena pumare romnjen agjaar so koristinena phare lafija hem lafija so vredžinena. Ama o Jehova mrzinela i holi, o gnev, o vikibe hem o lafija so vredžinena. c (Čitin Efešanja 4:31, 32.) Ov šunela sa. E Jehovaske tano važno sar jekh rom kerela lafi ple romnjaja, čak keda tane korkori. Keda jekh rom kerela lafi ple romnjaja ko grubo način, adalea na samo so ruminela plo odnos laja, nego hem plo amalipe e Jehovaja (Jak. 1:26).

8. Sar dikhela o Jehova ki pornografija, hem soske?

⁸ Dikhibe pornografija. Sar dikhela o Jehova ki pornografija? Ov mrzinela la. Znači, jekh rom kova so dikhela nemoralna slike, ruminela plo amalipe e Jehovaja hem adalea ponižinela ple romnja. d O Jehova očekujnela o rom te ačhol verno ple  romnjake na samo ko postapke nego hem ko misle. O Isus vakergja kaj jekh rom kova so dikhela ki javer džuvli hem „mangela te sovel laja, ov više kergja laja preljuba ko plo vilo“ e (Mat. 5:28, 29).

9. Soske o Jehova mrzinela keda jekh rom terinela ple romnja ko ponižuvačka seksualna odnosija?

⁹ Ponižuvačka seksualna odnosija. Nesave roma terinena pumare romnjen te oven len seksualna odnosija kola soj ponižuvačka hem kola so kerena e romnja te na ovel la čisto sovest ili te osetinel pe kaj nane mangli. O Jehova mrzinela keda nekoj postapinela sebično hem na lela ko predvid e javereskere čuvstvija. Ov očekujnela taro jekh rom te mangel ple romnja hem te poštujnel lakere čuvstvija (Ef. 5:28, 29). Ama, so ako jekh rom ponižinela ili maltretirinela ple romnja, ili palem dikhela pornografija? Sar šaj te meninel plo način sar razmislinela hem postapinela?

SAR ŠAJ JEKH ROM TE ČHINAVEL POGREŠNO TE POSTAPINEL

10. Sar šaj o primer e Isuseskoro te koristinel e romenge?

¹⁰ So ka pomožinel jekhe romeske te čhinavel te ovel nasilno hem te ponižinel ple romnja? Adava so ka trudinel pe te džal palo primer e Isuseskoro. Iako o Isus na sine nikogaš ženimo, o način sar ponašinela pe sine ple učenikoncar tano šukar primer bašo adava sar jekh rom valjani te ponašinel pe ple romnjaja (Ef. 5:25). Te dikha so šaj te sikljoven o roma taro način sar o Isus ponašingja pe hem kergja lafi ple apostolencar.

11. Sar ponašinela pe sine o Isus ple apostolencar?

¹¹ O Isus ponašinela pe sine ljubezno ple apostolencar hem sikavela lenge sine poštovanje. Ov nikogaš na ponašingja pe ko grubo način, a ni palem na ponašingja pe sar te phene tano lengoro šefi. Iako sine lengoro Gospodari hem Učiteli, o Isus na mislingja kaj valjani te koristinel sila te šaj te sikavel kaj isi le avtoriteti upri lende. Namesto adava, ov ponizno služinela sine lenge (Jovan 13:12-17). Ov vakergja ple učenikonge: „Sikljoven mandar, soske me sium krotko hem ponizno ko vilo, hem ka ovel tumen nevi sila“ (Mat. 11:28-30). Primetin kaj o Isus sine krotko. Jekh krotko manuš nane slabo ličnost. Namesto adava, ov tano dovolno silno te šaj korkori te kontrolirinel pe. Keda nekoj provocirinela le, o krotko manuš ačhola smirimo hem kontrolirinela ple čuvstvija.

12. Sar o Isus kerela sine lafi e javerencar?

¹² Ple lafencar, o Isus utešingja hem ohrabringja e javeren. Ov na kerela sine lafi ko grubo način ple sledbenikoncar (Luka 8:47, 48). Čak keda o protivnikija vredžingje le hem probingje te provocirinen le, ov na irangja lošnipaja (1. Pet. 2:21-23). Ko nesave prilike o Isus čak biringja te čutinel namesto te odgovorinel ko grubo način (Mat. 27:12-14). Kobor šukar primer bašo roma!

13. Sprema Matej 19:4-6, šaj jekh rom te spojnel pe ple romnjaja? (Dikh hem i slika.)

¹³ O Isus sikavgja e romen te oven verna pumare romnjenge. Ov citiringja o lafija ple Dadeskere kova so vakergja kaj o rom valjani te „spojnel pe ple romnjaja“. (Čitin Matej 19:4-6.) O grčko glagol kova so koristinela pe ko akala stihija bašo te „spojnel pe“, doslovno značinela te „lepinel pe“. Adaleske, i bračno vrska maškar jekh rom hem jekh romni valjani te ovel doborom cvrsto sar ka phene ola tane lepime zaedno. Ako jekh lendar kerela nešto kolea so povredinela  e javere, tegani o solduj ka patinen. Jekh rom kova soj but paše ple romnjaja, nane te dikhel nisavo oblik pornografija. Ov odma ka cidel ple jakhja „taro bukja so na vredinena“ (Ps. 119:37). Ustvari, ov kergja zavet ple jakhencar kaj nane te dikhel ki javer džuvli ko pogrešno način (Jov 31:1).

14. Kola bukja valjani te kerel jekh nasilno rom te šaj te ovel palem paše e Jehovaja hem ple romnjaja?

¹⁴ Jekh rom kova soj nasilno ko fizičko pogled ili kova so lafencar maltretirinela ple romnja, valjani te kerel nekobor bukja te šaj te ovel palem paše e Jehovaja hem ple romnjaja. So valjani te kerel? Prvo, valjani te haljol kaj isi le seriozno problemi. Ništo nane garavdo taro e Jehovaskere jakhja (Ps. 44:21; Prop. 12:14; Evr. 4:13). Dujto, valjani te čhinavel te ovel nasilno ple romnjaja hem te meninel o način sar ponašinela pe (Izr. 28:13). Trito, valjani te izvininel pe ple romnjake hem e Jehovaske hem te rodel te prostinen leske (Apo. 3:19). Ov isto agjaar, valjani te molinel e Jehova te pomožinel leske te ovel le želba te meninel pe hem te šaj te kontrolirinel ple misle, lafija hem postapke (Ps. 51:10-12; 2. Kor. 10:5; Fil. 2:13). Štarto, valjani te postapinel sprema ple molitve agjaar so ka sikljol te mrzinel sekova oblik nasilstvo hem lafija so vredžinena (Ps. 97:10). Pandžto, ov valjani odma te rodel pomoš taro starešine ko sobranie, kola so but grižinena pe (Jak. 5:14-16). Šovto, valjani te kerel plani kova so ka pomožinel leske te izbeginel asavko ponašibe ki idnina. O ista bukja valjani te keren hem o roma kola so dikhena pornografija. O Jehova ka blagoslovinel adalen so trudinena pe te šaj te meninen plo način sar ponašinena pe (Ps. 37:5). Ama, nane dovolno jekh rom samo te čhinavel te postapinel pogrešno, nego valjani hem te sikljol te sikavel mangipe hem poštovanje sprema pli romni. Sar šaj te kerel adava?

SAR TE SIKAVE KAJ MANGEA HEM POŠTUJNEA TLE ROMNJA

15. Sar šaj jekh rom te sikavel kaj mangela ple romnja?

¹⁵ Sikav lake kaj mangea la. Nesave phralen so isi len srekjno brako, isi len navika  sekova dive te keren nešto kolea so ka sikaven kobor but mangena pumare romnjen (1. Jov. 3:18). Jekh rom šaj tikne bukjencar te sikavel kaj mangela ple romnja, sar na primer agjaar so ka astarel la taro vas ili ka gušinel la. Ov šaj te bičhalel lake poraka hem te vakerel lake: „Falinea mange“, ili te pučel la: „Sar nakhela tlo dive?“ Ponekogaš, ov šaj te sikavel plo mangipe sprema late agjaar so ka pišinel lake kartička šukar birime lafencar. Keda jekh rom kerela akala bukja, ov poštujnela ple romnja hem kerela te ovel pocvrsto leskoro brako.

16. Soske jekh rom valjani te falinel ple romnja?

¹⁶ Sikav lake kaj ceninea la. Jekh rom kova so poštujnela ple romnja ohrabrinela la hem sikavela lake kaj oj vredinela anglo leskere jakhja. Jekh način sar kerela adava tano agjaar so na bistrela te sikavel kaj ceninela sa adava so kerela oj te šaj te poddržinel le (Kol. 3:15). Keda jekh rom iskreno falinela ple romnja, adava radujnkerela lakoro vilo. Oj ka osetinel pe sigurno, mangli hem poštujmi (Izr. 31:28).

17. Sar šaj jekh rom te sikavel kaj poštujnela ple romnja?

¹⁷ Ponašin tut ljubezno hem sikav poštovanje. Jekh rom kova so mangela ple romnja, but ceninela la. Ov ki late dikhela sar jekh skapoceno poklon taro Jehova (Izr. 18:22; 31:10). Adaleske, ponašinela pe laja ljubezno hem sikavela poštovanje, čak keda isi len seksualna odnosija. Ov nane te terinel la ko seksualna postapke kolendar so nane te osetinel pe šukar, ka ovel ponižimi ili nane te ovel la čisto sovest. f A važno tano leskiri da sovest te ačhol čisto anglo Jehova (Apo. 24:16).

18. Ko so valjani te ovel odlučno o rom? (Dikh hem i ramka „ Štar načinija sar šaj o rom te sikavel poštovanje“.)

¹⁸ Sar rom, šaj te ove sigurno kaj o Jehova dikhela hem ceninela adava so trudinea tut te šaj te sikave kaj ceninea tle romnja tle lafencar hem postapkencar. Ov odlučno te poštujne la agjaar so nane te kere ništo kolea so ka povredine la hem agjaar so ka ove ljubezno, ka le ko predvid lakere čuvstvija hem ka ponašine tut laja nežno. Ako kerea adava, ka sikave kaj mangea la hem kaj vredinela anglo tle jakhja. Adalea so ka poštujne tle romnja, ka arakhe tlo najvažno amalipe — o amalipe e Jehovaja (Ps. 25:14).