1-2. So sa tano vklučimo ki buti so kerela la jekh starešina?

 AKO više nesavo vreme služinea sar sluga-pomošniko, verojatno sian ko šukar drumo te phere o uslovija te služine sar starešina. Dali bi mangea te ove starešina hem te kere adaja „but šukar buti“? (1. Tim. 3:1).

² So sa tano vklučimo ki buti so kerela jekh starešina? Ov tano šukar primer e sobranieske agjaar so redovno džala ki služba, dela pestar sa te šaj te grižinel pe sar pastiri e phralenge hem te poučinel len, a isto agjaar ple lafencar hem postapkencar pomožinela e sobranieske te ovel pozoralo. Adaleske, o bukjarne starešine ki Biblija tane vikime manuša soj dende „sar poklon“ (Ef. 4:8).

3. Sar šaj jekh phral te pherel o uslovija te služinel sar starešina? (1. Timoteeskoro 3:1-7; Tit 1:5-9).

³ Sar šaj te ove starešina? Te phere o uslovija te ove starešina, nane isto sar te phere o uslovija te khuve ki buti. But puti, te šaj te khuve ki buti, sa so valjani tuke tano te oven tut veštine kola so rodena pe ki buti. Ama porazlično taro adava, ako mangea te ove starešina, nane dovolno samo vešto te sikave hem te propovedine. Valjani te phere o bibliska uslovija bašo starešine soj pišime ko 1. Timoteeskoro 3:1-7 hem Tit 1:5-9 (Čitin.) Ki akaja statija ka dikha trin glavna bukja so rodena pe taro jekh starešina: te ovel ko šukar glaso ko sobranie hem avrijal, te ovel šukar primer sar poglavari e familijakoro hem te mangel te služinel e sobranieske.

 TE OVEL KO ŠUKAR GLASO

4. So značinela te ove manuš koleske so našti te vakerel pe kaj tano krivo bašo nešto?

⁴ Te šaj te ove starešina valjani te ove „manuš koleske so našti te vakerel pe kaj tano krivo bašo nešto“, javere lafencar e phralen hem e phenjen ko sobranie te ovel len šukar mislenje baši tute adaleske so šukar ponašinea tut hem nikas te na ovel opravdano pričina te krivinel tut kaj kerea nešto pogrešno. Osven adava, valjani te ove hem „ko šukar glaso avrijal taro sobranie“. Džangjola pe, okola so na verujnena ko Jehova šaj te kritikujnen tut bašo tle veruvanja, ama nikogaš na valjani te ovel len opravdano pričina te sumninen pe kaj sian česno hem šukar manuš (Dan. 6:4, 5). Puč tut: „Dali sium ko šukar glaso ko sobranie hem avrijal?“

5. Sar šaj te sikave kaj mangea o šukaripe?

⁵ „Te mangel o šukaripe.“ Akava značinela kaj dikhea o šukar ko javera hem pofalinea len bašo lengere šukar osobine. Isto agjaar, radosno kerea šukaripe e javerenge hem čak kerea poviše nego so valjani (1. Sol. 2:8). Soske tano važno e starešinen te ovel len akaja osobina? Adaleske so ola koristinena baro delo taro plo skapoceno vreme te šaj te grižinen pe sar pastirija e sobranieske hem te keren pumare zadače (1. Pet. 5:1-3). Sepak, i radost so avela taro adava so služinena e javerenge, tani but pobari tari bilo savi žrtva (Apo. 20:35).

6. Ko kola načinija šaj te sikavel pe gostoprimlivost? (Evreija 13:2, 16; dikh hem i slika.)

⁶ Sikavea kaj sian „gostoprimlivo“ keda kerea šukaripe e javerenge, maškar kolende hem okola so nane tle paše amala (1. Pet. 4:9). Ko jekh biblisko priračniko, o gostoprimlivo manuš tano opišimo akale lafencar: „O udar taro leskoro kher — hem taro leskoro vilo — mora te ovel phravdo e manušenge kolen so na pendžarela“. Puč tut: „Dali sium pendžardo palo adava so kerava šukaripe okolenge so ka posetinen mlo sobranie?“ (Čitin Evreija 13:2, 16.) Jekh gostoprimlivo manuš delinela adava so isi le e gostoncar ko sobranie, maškar kolende soj okola so nane len but ko materijalno pogled hem okola so but trudinena pe te ohrabrinen e phralen hem e phenjen, sar soj o pokrainska nadglednikija hem o govornikija taro javera sobranija (1. Moj. 18:2-8; Izr. 3:27; Luka 14:13, 14; Apo. 16:15; Rim. 12:13).

7. Sar jekh starešina sikavela kaj nane alčno parenge?

 ⁷ Nane „alčno parenge“. Akava značinela kaj o pare hem o materijalna bukja nane tuke najvažna. Bizi razlika dali sian barvalo ili čorolo, e Devleskoro Carstvo sekogaš tuke ko prvo than ko životo (Mat. 6:33). Tu koristinea tlo vreme, tli sila hem tle materijalna bukja te služine e Jehovaske, te grižine tut tle familijake hem te služine e sobranieske (Mat. 6:24; 1. Jov. 2:15-17). Puč tut: „Kobor mange važna o pare? Dali sium zadovolno e osnovna bukjencar? Dali sekogaš mangava te oven man poviše pare hem materijalna bukja?“ (1. Tim. 6:6, 17-19).

8. Kola tane nesave načinija sar sikavea kaj sian uramnoteženo ko sa hem kaj isi tut samokontrola?

⁸ Ako sian nekoj soj „uramnoteženo ko sa“ hem isi tut „samokontrola“, tu sian razumno ko sekova aspekti taro tlo životo. Na primer, na preterinea hajbaja hem pijbaja, tlo način sar uravea tut hem doterinea tut tano skromno hem prikladno hem anea šukar odluke keda kerela pe lafi baši zabava. Na imitirinea o način sar živinena o manuša kola so na služinena e Jehovaske (Luka 21:34; Jak. 4:4). Ačhovea smirimo čak keda o javera provocirinena tut. Na sian „pijanica“, a ni na sian pendžardo maškar o manuša sar nekoj so but piela. Puč tut: „Dali o način sar živinava sikavela kaj sium uramnoteženo ko sa hem kaj džanava te kontrolirinav man?“

9. So značinela nekoj te ovel sposobno šukar te razmislinel hem te živinel uredno?

⁹ Ako sian sposobno šukar te razmisline, adava značinela kaj tu šukar proceninea o bukja agjaar so koristinea o bibliska načelija. Hor razmislinea bašo adala načelija hem adaleske pošukar šaj te haljove o bukja hem te ane mudra odluke. Na anea sigate zaklučok. Namesto adava, trudinea tut te oven tut sa o informacie so valjani tuke angleder te ane nesavo zaklučok (Izr. 18:13). Adaleske, palo adava tu anea mudra odluke kola so sikavena e Jehovaskoro razmislibe. „Te [živine] uredno“, značinela te ove organizirimo hem točno. Pendžardo sian palo adava kaj e javeren šaj te ovel len doverba ki tute hem kaj ikerea tut ko upatstvija. Sa akala osobine ka pomožinen tuke te ove ko šukar glaso anglo javera. Akana te dikha o osobine kolenge so i Biblija vakerela kaj jekhe starešina valjani te oven le te šaj te ovel šukar primer sar poglavari e familijakoro.

TE OVEL ŠUKAR PRIMER SAR POGLAVARI

10. So značinela jekh rom šukar te vodinel ple familija?

¹⁰ Ako sian ženimo hem mangea te phere o uslovija bašo starešina, tli familija da valjani te ovel šukar primer e javerenge. Adaleske, valjani „šukar te [vodine tle] familija“. Valjani odgovorno hem mangipaja te vodine tle familija sar poglavari. Adava značinela redovno te ikere i Familijarno rat, te pomožine sarinenge tari familija redovno te oven prisutna ko sostanokija hem te pomožine lenge te den pumaro najšukar ki služba. Soske akava tano doborom važno? O apostol Pavle vakergja i pričina: „Ako nekoj na džanela te vodinel ple familija, sar ka grižinel pe e Devleskere sobranieske?“ (1. Tim. 3:5).

11-12. ,Soske tano važno sar ponašinena pe o čhave jekhe phraleskere so mangela te ovel starešina? (Dikh hem i slika.)

¹¹ Ako sian dad, tle maloletna čhave mora „te oven [tuke] poslušna hem te sikaven hor poštovanje“. Valjani mangipaja te sikave len hem te obučine len. Džangjola pe, sar sa o javera čhave, ola valjani te khelen peske hem te asan. Ama, valjani te sikave len te oven tuke poslušna, te poštujnen e javeren hem šukar te ponašinen pe. Osven adava, mora te de tutar sa te šaj te pomožine tle čhavenge te oven paše e Jehovaja, te živinen sprema o bibliska načelija hem te keren buti ki pli cel te krstinen pe.

 ¹² „Isi le čhave soj vernikija hem kola so nane pendžarde sar raspuštena ili buntovna.“ Ako jekhe phrale isi le čhavo kova so panda živinela ko leskoro kher hem adava čhavo kerela seriozno grevo, tegani sar adava ka vlijajnel upro phral? Ako ov na dengja e čhave i stega hem o vospituvanje so valjangje leske, tegani ov verojatno na pherela o uslovija te služinel sar starešina. (Dikh ki Stražarsko kula taro 15 oktomvri 1996 berš, str. 21 pas. 6-7. Akava broj nane ko romane.)

TE MANGE TE SLUŽINE E SOBRANIESKE

13. Sar šaj te sikave kaj sian razumno hem kaj na mangea sa te ovel sprema tlo?

¹³ O phralja kola so sikavena šukar hristijanska osobine, but pomožinena ko sobranie. Jekh razumno manuš but trudinela pe te šaj te ovel ko mir e javerencar hem pomožinela e javerenge te oven ko mir jekh jekhea. Ako mangea te ove pendžardo sar razumno manuš, šun e javeren hem le ko predvid lengoro mislenje. Zamislin kaj sian starešina hem kaj prisustvujnea ko starešinsko sostanok. Na primer, ako poviše taro starešine soglasinena pe baši jekh odluka koja so na phagela nesavo biblisko zakoni ili načelo, dali spremno ka poddržine adaja odluka? „Na mangela sa te ovel sprema leskoro.“ Akava značinela kaj na insistirinea o bukja te oven sar tu so mangea. Svesno sian kaj but tano važno te dikhe so o javera mislinena (1. Moj. 13:8, 9; Izr. 15:22). Na sian „nasilno“ a ni na holjanea sigate. Na ponašinea tut grubo hem na rasprajnea tut e javerencar, nego poštujnea len hem sian ljubezno hem taktično. Sar manuš kova so mangela o mir tu kerea o prvo čekori te šaj te ove ko mir e javerencar čak hem ko phare situacie (Jak. 3:17, 18). Tle ljubezna lafija šaj te smirinen e javeren, pa čak hem okolen so protivinena pe amenge (Sud. 8:1-3; Izr. 20:3; 25:15; Mat. 5:23, 24).

14. So značinela adava kaj jekh starešina na smejnela te ovel sigende krstimo hem kaj valjani te ovel verno?

¹⁴ Jekh phral kova so mangela te služinel sar starešina „na smejnela te ovel manuš kova so sigende ulo verniko“. Iako na valjani te  ove krstimo but berša angleder te ove starešina, sepak valjani vreme te šaj te ovel tut hristijansko zrelost, koja so rodela pe okolendar so služinena ko asavko način. Angleder te ove imenujmo sar starešina mora te sikave kaj sar o Isus tu sian ponizno hem strplivo adžikerea ko Jehova te dobine poviše zadače ko sobranie (Mat. 20:23; Fil. 2:5-8). Šaj te sikave kaj sian verno agjaar so ka ikere tut ko e Jehovaskere pravedna merilija hem agjaar so ka ove poslušno ko upatstvija so dobinaja len tari leskiri organizacija (1. Tim. 4:15).

15. Dali jekh starešina mora te ovel but šukar govorniko? Objasnin.

¹⁵ Ki Biblija jasno pišinela kaj jekh nadgledniko valjani te ovel „sposobno te sikavel“. Dali akava značinela kaj mora te ove but šukar govorniko? Na. Bute starešinenge o ikeribe govorija nane i najjako strana. Sepak, keda propovedinena hem keda džana ko pastirska posete ola džanena but šukar te koristinen i Biblija te šaj te sikaven hem te ohrabrinen e phralen hem e phenjen. (Sporedin 1. Korinkjanja 12:28, 29 hem Efešanja 4:11.) Iako na valjani te ove but šukar govorniko, sepak valjani ponadari da te trudine tut te ove pošukar ko sikajbe. Sar šaj te uspejne ko adava?

16. Sar šaj te ove pošukar učiteli? (Dikh hem i slika.)

¹⁶ „Cvrsto te ikerel po ko čačutno lafi taro Devel ko plo način sar sikavela.“ Te šaj te ove šukar učiteli, adava so vakerea keda sikavea hem dea sovet e phralenge hem e phenjenge, sekogaš neka temelinel pe ko e Devleskoro Lafi. Te šaj te kere adava, hor proučin i Biblija hem amare publikacie (Izr. 15:28; 16:23). Džikote proučinea, posebno pazin ko adava sar amare publikacie objasninena o bibliska stihija te šaj te primenine len ko ispravno način. Hem keda sikavea de tutar sa te šaj te rese dži ko vile okolengere so šunena tut. Šaj te ove pošukar učiteli ako rodea predlogija taro nesave iskusna starešine hem ako palo adava primeninea len (1. Tim. 5:17). O starešine valjani te oven sposobna te ohrabrinen e phralen hem e phenjen. A ponekogaš ola ka valjani te den sovet ili te ukorinen len. Ama ko solduj slučaija mora te keren adava ljubezno. Ako ponašinea tut ljubezno hem mangipaja hem ako adava so sikavea temelinela pe ko  e Devleskoro Lafi, ka ove šukar učiteli adaleske so džaja palo e Isuseskoro primer, o baro učiteli (Mat. 11:28-30; 2. Tim. 2:24).

PONADARI DA TRUDIN TUT

17. a) So šaj te pomožinel e sluga-pomošnikonge ponadari da te trudinen pe te napredujnen? b) So na valjani te bistren o starešine keda proceninena dali valjani te predložinen nesave phrale te ovel starešina? (Dikh i ramka „ Oven razumna keda proceninena e javeren“.)

¹⁷ Nesave sluga-pomošnikija šaj mislinena kaj nikogaš našti te oven starešine adaleske so isi but uslovija so valjani te pheren len. Ama, ma bistre kaj ni o Jehova a ni leskiri organizacija, na adžikerena tutar te sikave akala osobine ko sovršeno način (1. Pet. 2:21). Osven adava, e Jehovaskiri bari sila tani adaja so ka pomožinel tut te oven tut akala osobine (Fil. 2:13). Dali isi nesavi konkretno osobina ki kolate so mangea te kere buti? Molin e Jehova bašo adava. Istražin baši adaja osobina hem puč jekhe taro starešine bašo predlogija sar šaj te ove pošukar.

18. Ko so tane ohrabrime sa o sluga-pomošnikija?

¹⁸ Phraljalen, sarine amen, maškar kolende soj okola so više tane starešine, valjani ponadari da razvina o osobine kolenge so kergjem lafi ki akaja statija (Fil. 3:16). Dali sian sluga-pomošniko? Čhiv tuke cel te kere poviše te šaj te pomožine tle phralenge. Rode taro Jehova te sikavel tut hem te oblikujnel tut te šaj te ove pokorisno leske hem e sobranieske (Isa. 64:8). O Jehova sigurno ka blagoslovinel tut bašo sa so kerea te šaj te phere o uslovija te služine sar starešina.