1. So šaj te sikljova taro pophure?

 SEKOLE jekheske valjani vodstvo, javere lafencar sovetija keda valjani te anel važna odluke ko životo. Asavke sovetija šaj te roda taro starešine hem taro javera zrela hristijanja. Ako ola tane pophure amendar, na valjani odma te mislina kaj lengere sovetija nane korisna bašo amaro vreme. O Jehova mangela te sikljova taro pophure. Ola beršencar khedingje iskustvo hem mudrost (Jov 12:12).

2. So ka dikha ki akaja statija?

² Ko biblisko vreme, o Jehova koristingja ple verna slugen kola so sine pophure te šaj te ohrabrinen hem te vodinen leskere narodo. Na primer, razmislin bašo Mojsej, o David hem o apostol Jovan. Ola živingje ko različno periodi hem lengere okolnostija but razlikujnena pe sine. Ko krajo taro pumaro životo ola dengje mudra sovetija e poternenge. O sotrin verna pophure murša istakningje kobor tano važno te ova poslušna e Devleske. O Jehova garavgja lengere mudra lafija te šaj te koristinen amenge avdive. Bizi razlika dali siem poterne ili pophure, šaj te ovel amen korist taro lengere sovetija (Rim. 15:4; 2. Tim. 3:16). Ki akaja statija ka dikha o posledna lafija taro akala trin pophure murša, hem so šaj te sikljova lendar.

„OV KA DEL TUT TE ŽIVINE BUT BERŠA“

3. Ko save načinija o Mojsej služingja e Devleske hem leskere narodoske?

³ O Mojsej ko plo životo kergja but bašo Jehova. Ov sine proroko, sudija, zapovedniko hem pisateli. O Mojsej khedingja baro iskustvo ko plo životo! Ov ikalgja e izraelsko narodo taro ropstvo ko Egipet hem ple jakhencar dikhlja but taro čudija  so kergja len o Jehova. O Jehova koristingja le te šaj te pišinel o prva pandž lila tari Biblija, o Psalm 90, a šaj hem o Psalm 91. Isto agjaar, ov verojatno pišingja o lil Jov.

4. Kas ohrabringja o Mojsej, hem soske?

⁴ Kratko angleder te merel, keda sine le 120 berš, o Mojsej khedingja sa e Izraelcon te šaj te setinkerel len ko adava so dikhle hem doživingje. Džikote sine terne, nesave lendar dikhle ple jakhencar but znakija hem čudija so kergja len o Jehova. Isto agjaar dikhle sar ov kazningja e Egipkjanen (2. Moj. 7:3, 4). Ola nakhle taro Crveno More hem dikhle sar o Jehova uništingja e faraoneskere vojska (2. Moj. 14:29-31). Ki pustina dikhle sar o Jehova pazinela len hem grižinela pe lenge (5. Moj. 8:3, 4). Akana, keda o Izraelcija sine angli Vetimi Phuv, o Mojsej koristingja adaja posledno prilika te šaj te ohrabrinel e narodo. a

5. Ko so uveringje e Izraelcon o posledna lafija e Mojseeskere kola soj pišime ki 5. Mojseeva 30:19, 20?

⁵ So vakergja o Mojsej? (Čitin 5. Mojseeva 30:19, 20.) E Izraelcon adžikerela len sine but šuži idnina. Adaleske so blagoslovingja len o Jehova, ola šaj sine te živinen but vreme ki phuv koja so vetingja la lenge. Hem adaja phuv sine but šuži hem plodno! O Mojsej opišingja la akale lafencar: „Phuv ki koja so isi bare hem šuže dizja, kola so na gradingjan len, khera pherde šuže bukjencar, kola so na phergjan len, ranle bunarija, kola so na ranljan len, drakha hem maslinke, kola so na sadingjan len“ (5. Moj. 6:10, 11).

6. Soske o Devel mukhlja nesave javera narodija te pobedinen e Izraelcon?

⁶ O Mojsej isto agjaar predupredingja e Izraelcon. Te šaj ponadari da te živinen ki adaja plodno phuv, ola valjani sine te oven poslušna ko e Jehovaskere zapovedija. O Mojsej predupredingja len te „birinen životo“ adalea so ka šunen e Jehova hem ka ikeren pe ko adava so vakerela ov. Sepak, o Izraelcija na mangle te šunen e Jehova. Adaleske, palo nesavo vreme o Devel mukhlja e Asircon, a pokasno hem e Vaviloncon te pobedinen e Izraelcon hem te ingaren len ko ropstvo (2. Car. 17:6-8, 13, 14; 2. Let. 36:15-17, 20).

7. So šaj te sikljova taro e Mojseeskere lafija? (Dikh hem i slika.)

⁷ So šaj te sikljova? I poslušnost ka spasinel amaro životo. Isto sar o Izraelcija so sine ko prago tari Vetimi phuv, amen da siem ko prago taro nevo sveto kova so vetinela le amenge o Jehova o Devel. Panda hari ka šaj te dikha sar i phuv ka ovel raj (Isa. 35:1; Luka 23:43). Nane te oven o Beng hem o demonija (Otk. 20:2, 3). Nane više te postojnel i hovavni religija koja so širinela hovajba bašo Jehova (Otk. 17:16). Nane više te oven o manušikane vlade kola so mučinena e narodo (Otk. 19:19, 20). Ko raj nane te ovel than bašo buntovnikija (Ps. 37:10, 11). O manuša ki celi phuv ka šunen e Jehovaskere pravedna zakonija, kola so kerena te ova ko jekhipe hem mir. Sa o manuša ka mangen pe hem ka ovel len doverba maškar peste (Isa. 11:9). Kobor šužo vreme adžikerela amen! Ama soj panda považno, ako siem poslušna e Jehovaske, ka šaj te živina ko raj ki phuv na samo vekoncar nego ki celi večnost! (Ps. 37:29; Jovan 3:16).

8. Sar o vetuvanje bašo večno životo pomožingja jekhe phraleske kova soj beršencar misioneri? (Juda 20, 21).

⁸ Ako celo vreme razmislinaja bašo e Devleskoro vetuvanje bašo večno životo, ka  manga te ova poslušna e Jehovaske bizi razlika save problemija ka oven amen. (Čitin Juda 20, 21.) Isto agjaar, adava vetuvanje šaj te del amen sila te šaj te borina amen amare slabostencar. Jekh phral, kova soj but berša misioneri ki Afrika hem kova so beršencar boringja pe protiv jekh slabost, vakergja: „Adava so haliljum kaj šaj te našavav i prilika te živinav večno kergja te ovav poodlučno te borinav man e problemea hem taro vilo te molinav e Jehova bašo adava. Adaleske so ov pomožingja man uspejngjum te borinav man protiv mli slabost“.

„KA OVE USPEŠNO“

9. Save nevolje sine e Davide ko plo životo?

⁹ O David sine cari kova so sine verno e Jehovaske hem kova so mangela sine e narodo. Ov sine muzičari, poeti, vojniko hem proroko. E Davide sine le but nevolje. Nekobor berš, ov našela sine taro jekh than ko javer adaleske so o cari o Saul sine leske ljubomorno. Otkeda ulo cari, o David palem valjani sine te našel te šaj te spasinel plo životo keda o Avesalom probingja te ovel cari namesto leste. Iako sine le but pharipa hem kergja seriozna grevija, o David ačhilo verno e Devleske dži ko krajo taro plo životo. Baši leste o Jehova vakergja kaj tano „manuš sprema [leskoro] vilo“. Adaleske, vredinela te šuna o sovet e Davideskoro (Apo. 13:22; 1. Car. 15:5).

10. Soske o David dengja sovet ple čhaveske e Solomoneske kova so valjani sine te ovel o sledno cari ko Izrael?

¹⁰ Na primer, razmislin bašo sovet so o David dengja ple čhaveske e Solomoneske, kova so valjani sine te ovel o sledno cari ko Izrael. O Jehova biringja akale terne manuše te gradinel leske hrami koleste so šaj o manuša te obožavinen le (1. Let. 22:5). E Solomone ka oven le sine pharipa. Savo sovet dengja le o David? Ajde te dikha.

11. Sprema 1. Carevite 2:2, 3, ko so uveringja o David ple čhave e Solomone, hem sar adava iklilo kaj tano čače? (Dikh hem i slika.)

¹¹ So vakergja o David? (Čitin 1. Carevite 2:2, 3.) O David vakergja ple čhaveske kaj, ako tano poslušno e Jehovaske, ka ovel uspešno, javere lafencar ka ovel šukar vodači hem o Jehova ka blagoslovinel le. Beršencar o Jehova dengja e Solomone but šukar bukja hem pomožingja le ko razna načinija (1. Let. 29:23-25). Ov gradingja but šužo hrami hem pišingja nekobor bibliska lila. O Solomon ulo pendžardo pali pli mudrost hem plo barvalipe (1. Car. 4:34). Ama sar so objasningja o David, o Solomon ka ovel sine uspešno sa džikote tano poslušno e Devleske, e Jehovaske. Žalno tano so keda o Solomon phurilo, počmingja te obožavinel javere devlen. Ov našavgja plo amalipe e Jehovaja, hem o Devel čhinavgja te del le i mudrost so valjanela te šaj te vladinel šukar hem pravedno (1. Car. 11:9, 10; 12:4).

12. So šaj te sikljova taro e Davideskere lafija?

 ¹² So šaj te sikljova? Ako siem poslušna e Jehovaske ov ka blagoslovinel amen hem ka pomožinel amen (Ps. 1:1-3). Normalno, o Jehova na vetinela kaj ka del amen barvalipe hem slava sar so sine e Solomone. Ama, ako siem poslušna amare Devleske, ov ka del amen i mudrost so valjanela te šaj te ana šukar odluke (Izr. 2:6, 7; Jak. 1:5). E Jehovaskere sovetija šaj te pomožinen amen keda anaja odluke baši buti, škola, pare hem zabava. Ako postapinaja sprema e Devleskiri mudrost, ka arakha amaro amalipe lea hem ka ovel amen večno životo (Izr. 2:10, 11). Ka oven amen šukar amala hem amari familija ka ovel srekjno.

13. So pomožingja jekhe phenjake so vikinela pe Karmen te anel mudra odluke ko plo životo?

¹³ I Karmen, koja so živinela ko Mozambik, mislinela sine kaj te šaj te ovel tut pošukar životo mora te ovel tut bari škola. Oj pišingja pe ko fakulteti baši arhitektura. I Karmen pišingja: „Svidžinela pe sine mange adava so sikljovava. Ama, lela sine mandar but vreme hem sila. Sium sine ko fakulteti taro 7:30 sabajle dži ko 18:00 rakjate. Sine mange pharo te džav ko sostanokija hem mlo amalipe e Jehovaja na sine više sar angleder. Hor ki mande haliljum kaj probinava te služinav duje gospodarenge“ (Mat. 6:24). Oj molingja pe hem istražingja ko amare publikacie baši pli situacija. I Karmen ponadari vakerela: „Otkeda dobingjum mudra sovetija taro starešine hem tari mi daj, odlučingjum te mukhav o fakulteti hem te služinav e Jehovaske polnovremeno. Akava pomožingja man te anav o najšukar odluke ko mlo životo hem ni hari te na žalinav bašo adava“.

14. Koja sine i glavno poraka e Mojseeskiri hem e Davideskiri?

¹⁴ O Mojsej hem o David mangena sine e Jehova hem džanena sine kaj tano but važno te oven leske poslušna. Pumare posledna lafencar ola pottikningje e javeren te džan palo lengoro primer agjaar so ka ačhoven verna e Jehovaske. Isto agjaar, o solduj predupredingje kaj okola so nane te ačhoven verna e Jehovaske ka našaven plo amalipe lea, ama hem o blagoslovija so ov vetingja lenge. Lengere sovetija važinena amenge da avdive. Vekoncar pokasno, jekh javer da sluga e Jehovaskoro  sikavgja kobor tano važno te ačhova verna e Devleske.

„NANE POBARI RADOST“

15. So sa dikhlja o apostol Jovan ko plo životo?

¹⁵ O Jovan sine apostoli kole so o Isus Hristos posebno mangela sine (Mat. 10:2; Jovan 19:26). O Jovan sine e Isusea džikote trajngja leskiri služba, dikhlja save čudija kergja o Isus hem ačhilo leske verno keda sine le pharipa. Ov isto agjaar dikhlja sar sine mudardo o Isus hem dikhlja le otkeda voskresningja. O Jovan dikhlja sar širinela pe o hristijanstvo ko prvo veko hem sar propovedinela pe o šukar haberi maškar „sa o manuša telo nebo“ (Kol. 1:23).

16. Kas isi korist taro pismija e Jovaneskere?

¹⁶ O apostol Jovan živingja but berša, ama angleder te merel le sine le čest te pišinel nesave taro bibliska lila. Ov pišingja „o otkrovenie bašo Isus Hristos“ (Otk. 1:1). Pišingja hem o evangelie kova so phiravela leskoro anav. Vodimo tari e Devleskiri sila, o Jovan pišingja hem trin pismija. Plo trito pismo pišingja le jekhe verno hristijaneske, so vikinela pe sine Gaj, kole so mangela le sine sar plo duhovno čhavo (3. Jov. 1). Dži tegani, sigurno sine but hristijanja kolen so o Jovan dikhela len sine sar ple duhovna čhave. Adava so pišingja akava verno pophuro manuš tano ohrabruvanje sa e Isuseskere sledbenikonge dži avdive.

17. Sprema 3. Jovaneskoro 4, so kerela amen te ova radosna?

¹⁷ So pišingja o Jovan? (Čitin 3. Jovaneskoro 4.) O Jovan pišingja kaj ako siem poslušna e Devleske adava ka kerel amen radosna. Džikote završingja pišibaja plo trito pismo, nesave džene više širingje hovavne sikljojba hem kergje te ovel podelbe. Sepak, javera ponadari da živinena sine „sprema o čačipe“. Ola sine poslušna e Jehovaske hem živinena sine „sprema leskere zapovedija“ (2. Jov. 4, 6). Akala verna hristijanja radujngje na samo e Jovane nego hem e Jehova (Izr. 27:11).

18. So šaj te sikljova taro e Jovaneskere lafija?

¹⁸ So šaj te sikljova? Ako siem verna e Jehovaske adava ka anel amenge radost (1. Jov. 5:3). Na primer, radosna siem bašo adava so džanaja kaj radujnaja e Jehova. Ov radujnela pe keda dikhela kaj na keraja o lošna bukja so isi ko sveto hem siem poslušna ko leskere zapovedija (Izr. 23:15). O angelija da ko nebo radujnena pe (Luka 15:10). Amen da radujnaja amen keda dikhaja sar amare phralja hem phenja  ačhovena verna čak ako tane progonime ili tane ko iskušenie te keren nešto pogrešno (2. Sol. 1:4). A keda akava sveto ka ovel uništimo, ka šaj te ova radosna adaleske so ačhilem verna e Jehovaske čak ko sveto kolea so vladingja o Satana.

19. So vakergja i Rejčel bašo sikajbe e javeren? (Dikh hem i slika.)

¹⁹ Amen siem posebno radosna keda vakeraja o šukar haberi e javerenge. I Rejčel, koja so živinela ki Dominikansko Republika, dikhela sar bari čest ko adava te sikavel e javeren bašo amaro but šukar Devel koleske so služinaja. Bašo ple duhovna čhave, oj vakerela: „Nane man lafija kolencar so šaj te opišinav i radost so osetinava keda dikhava sar okola so sikavava len počminena te mangen e Jehova, sikljona te ovel len doverba ki leste hem kerena promene ko pumaro životo te šaj te radujnen le. Adaja radost tani pobari taro adava so trudingjum man hem taro sa o žrtve so kergjum te šaj te sikavav e javeren“.

NEKA OVEL TUT KORIST TARO POSLEDNA LAFIJA NESAVE VERNA SLUGENGERE

20. So isi amen zaedničko e Mojseea, e Davidea hem e Jovanea?

²⁰ O Mojsej, o David hem o Jovan živingje ko vreme hem okolnostija kola so razlikujnena pe taro amare. Ama, isi amen but zaednička bukja lencar. Ola služingje e čačutne Devleske, a služinaja leske amen da. Isto sar lende, molinaja amen e Jehovaske, isi amen doverba ki leste hem rodaja lestar vodstvo. Hem, isto sar akala murša taro purano vreme uverime siem kaj o Jehova but ka blagoslovinel okolen soj leske poslušna.

21. Save blagoslovija adžikerena okolen so na bistrena o sovetija e verna pophure muršengere sar soj o Mojsej, o David hem o Jovan?

²¹ Adaleske, te na bistra o posledna lafija akale verna pophure muršengere agjaar so ka ova poslušna ko e Jehovaskere zapovedija. Tegani ka ova uspešna ko sa. Ka živina but berša, javere lafencar večno (5. Moj. 30:20). Hem ka ova radosna adaleske so radujnaja amare nebesno Dade soj pherdo mangipaja. Ov ispolninela sa ple vetuvanja ko but pošukar način taro adava so očekujnaja, pa čak pošukar taro adava so šaj te zamislina amenge (Ef. 3:20).