STATIJA PROUČIBASKE 44
GILI 33 Frde tle muke e Jehovaske
Sar te izdržina o nepravde?
Ma mukh te pobedinel tut o lošnipe, nego sekogaš pobedin o lošnipe e šukaripaja! (RIM. 12:21)
SO KA SIKLJOVA
Ka dikha sar valjani te reagirina keda doživinaja nepravde.
1-2. Save nepravde šaj te doživina?
O ISUS vakergja jekh paramis baši jekh udovica koja so uporno molingja jekhe sudija te sikavel lake pravda. Verojatno, e Isuseskere učenikija šaj sine lokhe te haljoven akale džuvlja soske ko adava vreme but puti kerela pe sine nepravda e obična manušenge (Luka 18:1-5). A adaja paramis tani važno amenge da soske sarinencar nekogaš sine postapimo nepravedno.
2 Avdive ko sveto e manušen isi len predrasude, nane ljubezna, tane alčna. Adaleske, na siem iznenadime keda nekoj ponašinela pe amencar nepravedno (Prop. 5:8). Ama, šaj posebno te ovel amenge pharo ako nesavo phral ili phen ponašinela pe amencar agjaar. Džangjola pe, amare phralja hem phenja nane amare dušmanja. Ednostavno, ola tane nesovršena. Šaj but te sikljova taro adava sar o Isus reagiringja ko nepravde so doživingja len taro protivnikija. Ako sikavaja strplivost keda o protivnikija ponašinena pe amencar nepravedno, kobor poviše valjani te ova strpliva amare phralencar hem phenjencar! Sar osetinela pe o Jehova keda doživinaja nepravde, bizi razlika dali taro phralja hem phenja ili nekastar javerestar? Dali ov primetinela adava?
3. Dali o Jehova primetinela keda trpinaja nepravde, hem kotar džanaja adava?
3 O Jehova primetinela keda nekoj ponašinela pe lošno amencar. „O Jehova mangela i pravda“ (Ps. 37:28). O Isus uverinela amen kaj o Devel ka kerel „sigate te [dobina] i pravda“ ko pravo vreme (Luka 18:7, 8). Panda hari, ov ka popravinel sa i šteta so trpingjem la hem ka anel krajo bašo sa o nepravde (Ps. 72:1, 2).
4. Sar o Jehova pomožinela amen te izdržina o nepravde?
4 Džikote adžikeraja te avel o vreme keda ki celi phuv ka ovel pravda, o Jehova pomožinela amenge te izdržina o nepravde (2. Pet. 3:13). Ov sikavela amen te na kera nešto bizo te razmislina keda doživinaja nepravde. Preku o primer ple Čhaveskoro, o Jehova sovršeno sikavgja amenge sar te reagirina keda doživinaja nepravda. Isto agjaar, dengja amen praktična sovetija kola so ka pomožinen amen keda nekoj ponašinela pe amencar lošno.
PAZIN SAR REAGIRINEA KO NEPRAVDE
5. Soske valjani te pazina sar reagirinaja ko nepravde?
5 O nepravde šaj but te pogodinen amen hem te keren te osetina amen voznemirime (Prop. 7:7). Agjaar osetingje pe hem nesave verna sluge e Jehovaskere sar so sine o Jov hem o Avakum (Jov 6:2, 3; Avak. 1:1-3). Adala tane normalna čuvstvija, ama mora te pazina sar reagirinaja te šaj te na kera nešto bizo te razmislina.
6. So sikljovaja taro e Avesalomeskoro primer? (Dikh hem i slika.)
6 Jekh pogrešno reakcija šaj te ovel ako laja o bukja ko amare vasta. Ama adava samo šaj te kerel o bukja te oven pološna. Te dikha so slučingja pe e Avesalomea, o čhavo e careskoro e Davideskoro. Ov but holjangja keda doznajngja kaj leskiri phen i Tamara sine silujmi taro Amnon, kova so sine lenge phral samo taro dad. Sprema e Mojseeskoro zakoni, o Amnon valjangja te ovel mudardo bašo adava so kergja (3. Moj. 20:17). Iako e Avesalome sine le pravo te holjanel, le na sine le pravo te lel o bukja ko ple vasta (2. Sam. 13:20-23, 28, 29).
O Avesalom na kontroliringja pli holi keda doznajngja baši nepravda so sine kerdi leskere phenjake e Tamarake (Dikh ko pasus 6)
7. Džikote dikhela sine o nepravde, so počmingja te mislinel o psalmisti?
7 Keda dikhjola amenge kaj okola so postapinena nepravedno nane kaznime bašo adava, šaj te počmina te sumnina amen dali vredinela te kera adava soj ispravno. Razmislin bašo psalmisti koleske so dikhjola sine kaj e lošnonge džala sa šukar ko životo džikote o pravedna cidena muke. Ov vakergja: „E lošnonge džala sa lokhe“ (Ps. 73:12). Ov sine doborom voznemirimo bašo nepravde so dikhela len sine so čak jekh vreme mislingja kaj na vredinela te služinel e Jehovaske. Ov vakergja: „Keda probinava sine te haljovav adava, sine mange previše pharo“ (Ps. 73:14, 16). Ustvari, ov priznajngja: „A mle pre haričkaske ka ciden pe sine taro pravo drumo, haričkaske ka lizgav sine“ (Ps. 73:2). Nešto slično slučingja pe jekhe phraleske, kole so ka vikina le Alberto.
8. Sar jekh nepravda vlijajngja upro jekh phral?
8 Nesave phralja nepravedno krivingje e Alberto kaj čorgja taro sobraniska pare. Adaleske našavgja sa o odgovornostija so sine le, a isto agjaar but džene taro sobranie keda šungje bašo adava čhinavgje te poštujnen le. Ov vakerela: „But sium sine holjamo hem razočarimo“. O Alberto dozvolingja i emocionalno dukh te ruminel leskoro amalipe e Jehovaja. Doborom sine povredimo so pandž berš sine neaktivno. Akava sikavela dži kaj šaj te ingarel i holi.
SIKLJOV TARO ISUS SAR ŠAJ TE IKLJOVE KO KRAJO E NEPRAVDENCAR
9. Save nepravde trpingja o Isus? (Dikh hem i slika.)
9 O Isus dengja amen sovršeno primer bašo adava sar šaj te izdržina o nepravde. Ov doživingja nepravde bute dženendar, maškar kolende so sine hem nekoj tari familija. Leskiri familija vakergja kaj ov delindilo, o verska vodačija krivingje le kaj dobinela mokj taro demonija, a o rimska vojnikija asandile leske, maltretiringje le hem ko krajo mudargje le (Mar. 3:21, 22; 14:55; 15:16-20, 35-37). Sepak, o Isus trpingja sa akala nepravde bizo te iranel. So sikljovaja lestar?
O Isus dengja amen sovršeno primer sar te reagirina keda trpinaja nepravda (Dikh ko pasusija 9-10)
10. Sar reagiringja o Isus ko nepravde? (1. Petareskoro 2:21-23).
10 Čitin 1. Petareskoro 2:21-23. a O Isus tano amenge sovršeno primer bašo adava sar te reagirina keda doživinaja nepravde. Ov džanlja keda te čutinel, a keda te kerel lafi (Mat. 26:62-64). Ov na reagirinela sine ko sekova hovajbe so sine vakerdo baši leste (Mat. 11:19). A keda kerela sine lafi, na vredžinela sine okolen so progoningje le, a ni palem na zakaninela pe lenge sine. O Isus sikavgja samokontrola adaleske so mukhlja „e Devleske ko vasta pravedno te sudinel“. Džanlja kaj tano najvažno sar o Jehova dikhela ko bukja. Le sine le doverba kaj o Jehova ka rešinel o nepravde ko pravo vreme.
11. Sar šaj te kontrolirina amari čhib? (Dikh hem o slike.)
11 Šaj te dža palo primer e Isuseskoro agjaar so ka pazina so ka vakera keda nekoj nane te ovel amencar fer. Ponekogaš šaj te ovel amenge kerdi nesavi tikni nepravda hem adaleske šaj nane te valjanel te vakera ili te kera nešto. Ki javer situacija šaj ka odlučina te čutina te šaj te na vakera nešto so ka kerel o bukja te oven panda pološna (Prop. 3:7; Jak. 1:19, 20). A ko nesave situacie šaj ka valjani te kera lafi te šaj te branina nekas so trpinela nepravda ili te šaj branina amare veruvanja (Apo. 6:1, 2). Ama, but tano važno te trudina amen te ačhova smirime hem te sikava poštovanje džikote keraja lafi (1. Pet. 3:15). b
Keda trpinaja nepravda, te dža palo e Isuseskoro primer agjaar so šukar ka razmislina keda hem sar ka kera lafi (Dikh ko pasusija 11-12)
12. Sar šaj te mukha o bukja „e Devleske ko vasta pravedno te sudinel“?
12 Isto agjaar, ka dža palo e Isuseskoro primer ako mukhaja o bukja „e Devleske ko vasta pravedno te sudinel“. Keda nekoj pogrešno ka haljovel amen ili ka postapinel amencar lošno isi amen doverba kaj o Jehova džanela celo situacija. Akava šaj te pomožinel amenge te istrajna keda trpinaja nepravda soske siem uverime kaj ko krajo o Jehova ka rešinel o bukja. Ako isi amen doverba ko Jehova hem adžikeraja ov te rešinel sa o problemija, nane te ačhova holjame ili te mrzina e javeren. Asavke čuvstvija šaj te anen amen dži ko adava te reagirina izbuvlivo, te len amari radost hem te ruminen amaro amalipe e Jehovaja (Ps. 37:8).
13. So ka pomožinel amenge te istrajna keda trpinaja nepravde?
13 Džangjola pe, nikogaš ka našti sovršeno te dža palo e Isuseskoro primer. Ponekogaš, ka kera ili ka vakera nešto bašo so palo adava ka kaina amen (Jak. 3:2). A šaj hem te doživina nepravde kola so ka mukhen amenge hor emocionalno hem fizičko belego kova so ko akava sveto ka phirava le dži ko krajo akale životoskoro. Ako tute da isi tut asavko belego, ov uverimo kaj o Jehova džanela taro so nakhea. A o Isus, kova so ki pli koža trpingja razna nepravde, but šukar haljola tut (Evr. 4:15, 16). Osven o sovršeno primer ple Čhaveskoro, o Jehova isto agjaar dela amen praktična sovetija kola so pomožinena amen te ikljova ko krajo e nepravdencar. Šaj but te pomožinen amen duj stihija taro biblisko lil Rimjanja.
„MUKHEN O DEVEL TE SIKAVEL PLI HOLI“
14. So značinela te mukha „o Devel te sikavel pli holi“? (Rimjanja 12:19).
14 Čitin Rimjanja 12:19. O apostol Pavle pottikningja e hristijanen te „mukhen o Devel te sikavel pli holi“. Adava keraja agjaar so mukhaja o Jehova te odlučinel keda hem sar ka anel pravda. Keda jekh phral so vikinela pe Džon doživingja nepravda, vakergja: „Mora sine svesno te kočinav man te na lav o bukja ko mle vasta. O lafija taro Rimjanja 12:19 pomožingje mange te adžikerav ko Jehova“.
15. Soske tano najšukar te adžikera o Jehova te rešinel o bukja?
15 Amare šukaripaske tano keda adžikeraja o Jehova te rešinel o bukja. Adava tano but pošukar nego te probina korkori te rešina o problemi hem te kera amenge stres hem nervoze so na valjani. O Jehova mangela te pomožinel amen. Ov sar te phene vakerela amenge: „Mukh o bukja ko mle vasta; me ka rešinav len“. O Jehova vakergja: „Me ka iranav“. Ako isi amen doverba ko akava vetuvanje, ka mukha o problemi ko leskere vasta soske siem sigurna kaj ov džanela sar najšukar te rešinel le. Adava pomožingja e Džoneske kole so spomningjem le angleder. Ov vakerela: „Me samo valjani te adžikerav ko Jehova. Ov pošukar džanela sar hem keda te kerel nešto“.
„POBEDIN O LOŠNIPE E ŠUKARIPAJA!“
16-17. Sar šaj i molitva te pomožinel amen te pobedina o lošnipe e šukaripaja? (Rimjanja 12:21).
16 Čitin Rimjanja 12:21. O Pavle pottikningja e hristijanen te keren javer da nešto: „Pobedin o lošnipe e šukaripaja!“ A ki Propoved ki gora o Isus vakergja: „Mangen tumare dušmanen hem molinen tumen okolenge so progoninena tumen“ (Mat. 5:44). Korkori o Isus kergja adava. Šaj te zamislina amenge kobor but muke cidingja keda o rimska vojnikija kovingje le ko stubo. Ama našti ni te pretpostavina kobor pharo sine leske bašo adava so sine vredžimo hem so trpingja nepravde.
17 O Isus na dozvolingja o nepravde te peraven le, javere lafencar te len leskiri sila. Ov na dengja armanja adale vojnikon nego molingja pe: „Mo Dad prostin lenge, soske ola na džanena so kerena!“ (Luka 23:34). Keda molinaja amen okolenge so ponašinena pe lošno amencar adava šaj te pomožinel amen te smirina amen hem te na ova doborom but holjame. Šaj čak ka počmina te dikha pojaver ki lende.
18. Sar i molitva pomožingja e Albertoske hem e Džoneske te ikljoven ko krajo e nepravdencar?
18 Adaleske so i molitva pomožingja len, o duj phralja kolen so spomningjem len ki akaja statija, uspejngje te ikljoven ko krajo e nepravdencar so sine lenge kerde. O Alberto vakerela: „Molinava man sine bašo phralja kola so nepravedno krivingje man. Poviše puti molingjum e Jehova te pomožinel man te na dukhal man više adaja nepravda“. Kobor šukar so o Alberto palem verno služinela e Jehovaske. O Džon vakerela: „But puti molingjum man e phraleske so povredingja man. Adala molitve pomožingje mange te dikhav pošukar ko phral hem te na osudinav le. A isto agjaar, kergje te ovel man andruno mir“.
19. So mora te kera sa džikote trajnela akava sveto? (1. Petareskoro 3:8, 9).
19 Sa džikote trajnela akava sveto na džanaja save nepravde ka oven amen. Ama bizi razlika so ka slučinel pe nikogaš te na čhinava te roda pomoš taro Jehova. Isto agjaar te trudina amen ko nepravde te reagirina sar so reagiringja o Isus hem ponadari te primenina o bibliska načelija. Ako keraja adava šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka blagoslovinel amen. (Čitin 1. Petareskoro 3:8, 9.)
GILI 38 Ov ka del tut sila
a Ko plo prvo pismo, ko dujto hem ko trito poglavje o apostol Petar objasningja situacie kolende so but hristijanja taro prvo veko trpingje nepravde taro pumare lošna gospodarija ili roma kola so na sine vernikija (1. Pet. 2:18-20; 3:1-6, 8, 9).
b Ki jw.org dikh o videoklipi Kako ljubovta pridonesuva da ima mir.
