STATIJA PROUČIBASKE 40
GILI 30 Mlo Dad, Amal hem Devel
O Jehova „sasljarela adalen soj phage vilea“
Ov sasljarela adalen soj phage vilea hem pakjarela lengere rane (PS. 147:3)
SO KA SIKLJOVA
O Jehova but grižinela pe okolenge so isi len bare emocionalna rane. Ki akaja statija ka dikha sar ov lokhjarela amari dukh hem sar pomožinela amen te utešina e javeren.
1. Sar dikhela o Jehova ko ple sluge?
O JEHOVA dikhela taro so sa nakhena leskere sluge tele ki phuv. Ov dikhela keda siem srekjna hem keda siem tažna (Ps. 37:18). Keda dikhela kaj keraja sa te šaj te služina leske iako isi amen dukh, ov tano zadovolno amendar. Osven adava, ov but mangela te pomožinel amen hem te utešinel amen.
2. So kerela o Jehova okolenge soj phage vilea, hem sar šaj te ovel amen korist taro adava so ov grižinela pe amenge?
2 Ko Psalm 147:3 pišinela kaj o Jehova pakjarela o rane okolengere soj phage vilea. Akala lafija sikavena kaj o Jehova nežno grižinela pe okolenge so isi len emocionalna rane. Ama so mora te kera te šaj te ovel amen korist taro adava so o Jehova grižinela pe amenge? Razmislin baši akaja sporedba. Jekh šukar doktori šaj but te pomožinel nekaske soj povredimo te sasljol. Sepak, te šaj te ovel le korist, adava soj povredimo mora te ikerel pe ko adava so vakerela leske o doktori. Ki akaja statija, ka dikha so vakerela o Jehova ko plo Lafi okolenge so mučinena pe ko emocionalno pogled hem ka dikha sar šaj te primenina leskere sovetija so dela len amenge mangipaja.
O JEHOVA UVERINELA AMEN KAJ SIEM SKAPOCENA
3. Soske nesave mislinena kaj na vredinena?
3 Živinaja ko sveto kote so nane mangipe hem koleste so but manuša postapinena lošno e javerencar. Adaleske, but manuša mislinena kaj na vredinena. Jekh phen koja so vikinela pe Helen a vakerela: „Me roditelija ni hari na sikavgje amenge mangipe. Mo dad sine nasilno hem sekova dive vakerela sine amenge kaj ništoske na vredinaja“. Slično sar i Helen, šaj tute da nekoj maltretiringja tut, stalno kritikujngja tut hem kergja te misline kaj na zaslužinea nekoj te mangel tut. Ako tano agjaar, šaj tuke pharo te verujne kaj nekoj čače mangela tut.
4. Sprema Psalm 34:18, ko so uverinela amen o Jehova?
4 Čak ako o javera ponašinena pe sine tuja lošno, šaj te ove uverimo kaj o Jehova mangela tut hem ceninela tut. Ov tano „paše uzo adala soj phage vilea“. (Čitin Psalm 34:18.) Ako tu da sian „phage duhoja“, ili mislinea kaj na vredinea, ma bistre kaj o Jehova dikhlja tle šukar osobine hem privlečingja tut ki peste (Jovan 6:44). Ov tano sekogaš spremno te pomožinel tuke soske sian leske skapoceno.
5. So šaj te sikljova taro način sar o Isus ponašingja pe okolencar so sine ponižime e javerendar?
5 Šaj te sikljova bašo e Jehovaskere čuvstvija agjaar so ka dikha e Isuseskoro primer. Džikote sine ki phuv, o Isus primetinela sine okolen so sine ponižime e javerendar hem sikavela sine lenge sočuvstvo (Matej 9:9-12). Keda jekh džuvli, koja so nadingja pe kaj ka sasljol taro jekh pharo nasvalipe, pipingja e Isuseskere šeja, ov utešingja la hem falingja la baši lakiri vera (Marko 5:25-34). O Isus sovršeno sikavela o osobine ple Dadeskere (Jovan 14:9). Adaleske šaj te ove uverimo kaj o Jehova ceninela tut hem kaj primetinela te šukar osobine maškar kolende soj tli vera hem tlo mangipe sprema leste.
6. So šaj te kere ako mislinea kaj na vredinea?
6 So šaj te kere ako nonstop ili ponekogaš mučinela tut i misla kaj na vredinea? Čitin stihija tari Biblija kola so ka uverinen tut kaj sian skapoceno e Jehovaske hem razmislin baši lende b (Psalm 94:19). Ako našti ispolninea nesavi cel ili ako sian obeshrabrimo adaleske so našti kerea kobor so kerena o javera, ma ov strogo sudija korkori tuke. O Jehova na očekujnela tutar te kere poviše taro adava so šaj te kere (Ps. 103:13, 14). Ako angleder sian sine zloupotrebimo ko nesavo način, ma mislin kaj tu sian krivo bašo adava! Ma bistre kaj e Jehovaske nane kriva o žrtve, nego okola so maltretiringje len (1. Pet. 3:12). I Sandra koja so sine maltretirimi sar tikni vakerela: „Celo vreme molinava e Jehova te pomožinel man te dikhav o šukar osobine ki mande kola so ov dikhela len“.
7. Sar adava so nakhlem angleder šaj te pomožinel amen ki služba bašo Jehova?
7 Nikogaš ma sumnin tut kaj o Jehova šaj te koristinel tut te pomožine e javerenge. Ov dengja tut i čest te ove leskoro sorabotniko ki služba (1. Kor. 3:9). Adava so nakhljan taro phare situacie šaj pomožinela tut te sikave sočuvstvo e javerenge hem te haljove sar osetinena pe. Tu šaj but te pomožine lenge! I Helen koja so spomningjem la angleder, akana šaj pošukar te pomožinel e javerenge soske lake sine pomožimo. Oj vakerela: „Angleder mislinava sine kaj ni hari na vredinava. Ama o Jehova pomožingja mange te osetinav man mangli hem koristinela man te pomožinav e javerenge“. Akana i Helen radosno služinela sar opšto pionerka.
O JEHOVA MANGELA TE PRIFATINA LESKORO PROSTIBE
8. Ko so uverinena amen o lafija taro Isaija 1:18?
8 Nesaven taro e Jehovaskere slugen ponadari da mučinena len o greške so kergje len angleder, šaj džikote panda na sine krstime ili otkeda krstingje pe. Ama na valjani te bistra kaj o Jehova dengja i otkupnina adaleske so but mangela amen. Sigurno o Jehova mangela te prifatina adava poklon. O Jehova uverinela amen kaj otkeda ka „rasčistina“ o bukja lea c ov celosno ka prostinel amare grevija. (Čitin Isaija 1:18.) Kobor siem blagodarna so amaro Dad o Jehova, kova soj pherdo mangipaja, na pamtinela o greške so kergjem len angleder. A ko isto vreme, ov nikogaš na bistrela o šukar bukja so kergjem len (Ps. 103:9, 12; Evr. 6:10).
9. Soske na valjani te razmislina bašo grevija so kergjem len angleder?
9 Ako ponadari da mučinena tut o bukja so kergjan len angleder, de tutar sa te šaj te koncentririne tut ko adava so šaj te kere akana hem ko adava so šaj te kere ki idnina. Razmislin bašo apostol Pavle. Leske sine pharo so angleder nasilno progoninela sine e hristijanen, ama džanlja kaj o Jehova prostingja leske (1. Tim. 1:12-15). Dali ov ponadari da mučinela pe sine bašo grevija so kergja len angleder? Sigurno na. Isto sar so na manglja te razmislinel bašo plo uspeh so sine le keda sine farisei (Fil. 3:4-8, 13-15). Namesto adava, o Pavle revno kerela sine pli služba hem dikhela sine angle ki idnina. Isto sar o Pavle, tu da našti te menine adava so ulo angleder. Ama tu šaj te faline e Jehova ko tle momentalna okolnostija hem te razmisline baši but šuži idnina koja so vetingja la tuke.
10. So šaj te kera ako angleder povredingjem e javeren?
10 Šaj mučinea tut adaleske so angleder kergjan nešto kolea so povredingjan e javeren. So šaj te pomožinel tut? Ker sa so šaj te popravine i šteta, osven adava vaker kaj tuke žal hem sikav adava tle postapkencar (2. Kor. 7:11). Molin e Jehova te pomožinel okolenge so povredingjan len. Ov šaj te pomožinel tuke hem okolenge so povredingjan len te istrajnen hem palem te osetinen mir.
11. So šaj te sikljova taro primer e Jonaskoro? (Dikh hem i slika.)
11 Sikljov taro greške so kergjan len angleder hem spremno mukh o Jehova te koristinel tut ko bilo savo način so ov ka birinel le. Razmislin bašo proroko o Jona. Namesto te džal ki Ninevija sar so zapovedingja leske o Devel, o Jona našlja ki skroz javer strana. O Jehova ukoringja le hem ov siklilo tari pli greška (Jona 1:1-4, 15-17; 2:7-10). O Jehova na otkažingja pe taro Jona. O Devel dengja le panda jekh šansa te džal ki Ninevija, hem akava puti o Jona odma gelo. E Jonaske sine žal baši greška so kergja la, sepak na mukhlja adava te čhinavel le te prifatinel akaja zadača taro Jehova (Jona 3:1-3).
Otkeda o Jehova spasingja e proroko e Jona taro mačho, vakergja leske palem te džal ki Ninevija hem te vakerel leskiri poraka (Dikh ko pasus 11)
O JEHOVA UTEŠINELA AMEN PREKU PLI SILA
12. Sar o Jehova dela amen mir keda doživinaja nesavi trauma ili keda našavaja nešto? (Filipjanja 4:6, 7).
12 Keda doživinaja nesavi trauma ili našavaja nešto, o Jehova šaj te utešinel amen preku pli sila. Te dikha o iskustvo taro Ron hem i Kerol. Žalno tano adava so lengoro čhavo mudargja pe. Ola vakerena: „Angleder da sine amen phare nevolje, ama akaja sine i najphari. But rakja našti sine te sova hem molinaja amen sine e Jehovaske, čače osetingjem o mir soj opišimo ko stihija taro Filipjanja 4:6, 7“. (Čitin.) Ako tut da isi tut nesavo pharipe kova so kerela tuke ko vilo bari dukh, phrav tlo vilo e Jehovaske, lea šaj te kere lafi bilo keda hem kobor mangea (Ps. 86:3; 88:1). Stalno molin e Jehova te del tut pli sila. Ov sekogaš ka pomožinel tut (Luka 11:9-13).
13. Sar šaj e Devleskiri sila te pomožinel amen ponadari da verno te služina e Jehovaske? (Efešanja 3:16).
13 Dali adaleske so doživingjan nešto but pharo osetinea kaj nane tut sila bašo ništo? E Devleskiri sila šaj te kerel tut pozoralo te šaj ponadari da verno te služine e Jehovaske. (Čitin Efešanja 3:16.) Razmislin bašo adava so doživingja jekh phen so vikinela pe Flora. Oj hem lakoro rom zaedno služingje sar misionerija, ama o rom lakoro kergja preljuba hem razvedingje pe. I Flora vakerela: „But sium sine tažno bašo adava so izneveringja man hem našti sine te mislinav ko ništo javer. Molingjum e Jehova te del man pli sila te šaj te istrajnav. O Jehova utešingja man hem iako ko početok dikhjola sine kaj nane te uspejnav, o Jehova irangja mli sila hem adava pomožingja mange te istrajnav“. I Flora osetingja kaj o Devel pomožingja la te bajrarel pli doverba ki leste hem uverimi tani kaj o Jehova ka pomožinel la ki bilo savi situacija. Oj vakerela kaj o lafija taro Psalm 119:32 but šukar opišinena sar o Jehova pomožingja lake. Adathe pišinela: „Celo vilea ka ikerav tle zapovedija, soske tu phravea mlo vilo te šaj ola te resen ki leste“.
14. Sar šaj te dozvolina e Devleskiri sila te vlijajnel upri amende?
14 Otkeda molingjan e Jehova te del tut pli sila, so valjani te kere? Učestvujn ko aktivnostija kola so ka keren e Devleskiri sila te vlijajnel upri tute. Ko akava tano vklučimo te dža ko sostanokija hem ki služba. Odvojn tuke vreme te čitine i Biblija sekova dive hem agjaar ka šaj te ikere e Jehovaskere misle ki godi (Fil. 4:8, 9). Džikote čitinea, razmislin bašo manuša taro purano vreme kola so sine len nevolje hem dikh sar o Jehova pomožingja lenge te istrajnen. E Sandra kola so spomningjem la angleder sine la but problemija ko životo. Oj vakerela: „O izveštaj bašo Josif but ohrabrinela man. Ov na dozvolingja o nevolje hem o nepravde te slabonkeren leskoro amalipe e Jehovaja“ (1. Moj. 39:21-23).
O JEHOVA UTEŠINELA AMEN PREKU O PHRALJA HEM O PHENJA
15. Koj šaj te utešinel amen, hem ko save načinija? (Dikh hem i slika.)
15 Keda cidaja muke, amare phralja hem phenja tane akate te utešinen amen (Kol. 4:11). Jekh način sar o Jehova sikavela amenge kaj mangela amen tano preku o phralja hem o phenja. Ola šaj te utešinen amen agjaar so ka sikaven sočuvstvo hem ka šunen amen, ili šaj te poddržinen amen adalea so ka oven uzi amende. Šaj te ohrabrinen amen nesave biblisko stihoja ili te molinen pe amencar zaedno d (Rim. 15:4). Ponekogaš, nesavo phral ili phen šaj te setinkerel amen sar o Jehova razmislinela hem adalea te pomožinel amenge te istrajna. Amare phralja hem phenja šaj isto agjaar te pomožinen amen praktično, na primer agjaar so ka anen amenge hajbaske keda siem ko krajo e silencar.
O duhovna zrela amala kolende so šaj te ovel amen doverba šaj but te utešinen amen hem te pomožinen amenge (Dikh ko pasus 15)
16. So šaj ka valjani te kera te šaj te dobina pomoš javerendar?
16 Te šaj te dobina pomoš e javerendar šaj ka valjani korkori te roda adava. Amare phralja hem phenja mangena amen hem mangena te pomožinen amenge (Izr. 17:17). Ama šaj na džanena sar osetinaja amen hem so valjani amenge (Izr. 14:10). Ako osetinea emocionalno dukh, ker lafi nesave amalencar kola soj zrela hristijanja. Vaker lenge sar osetinea tut hem sar šaj te pomožinen tuke. Šaj te kere lafi jekhe ili duje starešinencar kolencar so osetinea tut slobodno. Nesave phenja tane utešime keda kerena lafi nesave zrelo phenjaja.
17. Save predizvikija šaj te čhinaven amen te dobina ohrabruvanje, hem sar šaj te ikljova ko krajo lencar?
17 Ma cide tut taro javera. Adaleske so osetinea dukh, ponekogaš poviše šaj ka mange te ove korkori. Ponekogaš o phralja hem o phenja šaj ka haljoven tut pogrešno ili ka vakeren nešto kolea so ka povredinen tut (Jak. 3:2). Ama ma dozvolin asavke bukja te ciden tut taro tle phralja hem phenja soske agjaar ka našti te dobine o ohrabruvanje so valjani tuke. Jekh starešina so vikinela pe Gevin kole so isi le depresija, vakerela: „But puti ni na perela mange ki godi te ovav mle amalencar“. Ama, o Gevin na dozvolinela adala čuvstvija te kontrolirinen le hem trudinela pe te ovel e phralencar. Keda kerela adava but puti osetinela pe pošukar. Jekh phen koja so vikinela pe Ejmi vakerela: „Adava so doživingjum angleder kerela mange pharo te ovel man doverba ko manuša. Ama sikljovava te mangav e phralen hem e phenjen hem te ovel man doverba ki lende isto sar o Jehova. Džanava kaj adava radujnela le hem anela radost mange da“.
E JEHOVASKERE VETUVANJA BAŠI IDNINA ŠAJ TE UTEŠINEN AMEN
18. So edvaj adžikeraja te slučinel pe ki idnina, hem so šaj te kera akana?
18 Šaj te ova uverime kaj panda hari o Jehova celosno ka sasljarel amen taro sa adava so anela amenge dukh ko fizičko hem ko emocionalno pogled (Otk. 21:3, 4). Ko adava vreme, o lošna iskustvija so sine amen angleder nane te pojavinen pe amenge ko vilo (Isa. 65:17). Sar so dikhlem, o Jehova pakjarela amare rane panda akana. Koristin celosno sa adava so dela tut o Jehova te šaj te utešinel tut hem te pomožinel tut. Ni hari ma sumnin tut kaj „ov grižinela pe [tuke]“ (1. Pet. 5:7).
GILI 7 O Jehova tano amari sila
a Nesave anava tane menime.
b Dikh i ramka „ Tu sian skapoceno e Jehovaske“.
c Te šaj te „rasčistina“ e Jehovaja valjani te sikava kaj kainaja amen agjaar so ka molina le te prostinel amare grevija hem agjaar so ka menina o način sar postapinaja. Isto agjaar, ako keraja seriozno grevo valjani te roda pomoš taro starešine ko sobranie (Jak. 5:14, 15).
