Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 43

GILI 90 Te ohrabrina amen jekh jekhea!

Sar šaj te cide tutar o sumnje

Sar šaj te cide tutar o sumnje

Ispitinen sa te šaj te uverinen tumen kaj adava tano čače (1. SOL. 5:21)

SO KA SIKLJOVA

Ka dikha so šaj te pomožinel amenge te cida amendar o sumnje kola so šaj te vlijajnen upri amari služba bašo Jehova.

1-2. a) Save sumnje šaj isi nesave slugen e Jehovaskere? b) So ka dikha ki akaja statija?

 SARINENGE amenge bizi razlika dali siem terne ili phure, ponekogaš šaj te pojavinen pe sumnje. a Na primer, jekh terno šaj pučela pe dali o Jehova čače interesinela pe leske. Adaleske, šaj mislinela pe dali te krstinel pe. Javer primer tano jekh phral kova so keda sine terno biringja te čhivel ko prvo than o Carstvo, a na te zarabotinel but pare. Akana, ov tano pophuro hem isi le pare samo bašo osnovna bukja ple familijake. Adaleske, šaj pučela pe dali keda sine terno angja ispravno odluka. Ili, šaj isi nesavi pophuri phen kola so nane la više but sila. Šaj tani obeshrabrimi adaleske so našti više te kerel doborom kobor so kerela sine angleder. Dali tu nekogaš pučljan tut pučiba sar soj: „Dali o Jehova čače primetinela man? Dali vredinena o žrtve so kergjum len bašo Jehova? Dali sium panda korisno e Jehovaske?“

2 Ako na rodaja odgovorija ko akala pučiba, šaj te našava amari vera ko Jehova, pa čak hem te čhinava te služina leske. Ki akaja statija ka dikha sar o bibliska načelija šaj te pomožinen amen ako pojavinena pe amenge sumnje bašo adava: 1) dali o Jehova čače interesinela pe amenge, 2) dali angleder angjem mudra odluke ili 3) dali panda siem korisna e Jehovaske.

SO ŠAJ TE POMOŽINEL TUKE TE CIDE TUTAR O SUMNJE

3. Kova tano jekh način sar šaj te cida amendar o sumnje?

3 Jekh način sar šaj te cida amendar o sumnje, tano agjaar so ko e Devleskoro Lafi ka roda odgovorija bašo amare pučiba. Ako keraja adava, amari vera hem amaro amalipe e Jehovaja, ka oven panda pozorale hem ka ovel amenge polokho te ačhova „cvrsta ki vera“ (1. Kor. 16:13).

4. Sar šaj te ispitina sa te šaj te uverina amen? (1. Solunjanja 5:21).

4 Čitin 1. Solunjanja 5:21. Primetin kaj i Biblija pottikninela amen te ispitina sa te šaj te uverina amen. Sar šaj te kera adava? Šaj te uverina amen kaj adava ko so verujnaja tano čače, ako dikhaja so vakerela i Biblija bašo adava. Na primer, razmislin bašo terno manuš kova so pučela pe dali vredinela anglo e Devleskere jakhja. Dali odma valjani te verujnel ki adaja misla? Na. Ov valjani te ispitinel sa te šaj te uverinel pe, agjaar so ka doznajnel so o Jehova mislinela bašo adava.

5. Sar šaj te „šuna“ e Jehovaskere odgovorija ko amare pučiba?

5 Keda čitinaja i Biblija, amen „šunaja“ sar o Jehova kerela amencar lafi. Ama, te šaj te doznajna so o Jehova mislinela bašo nesavo konkretno pučibe so mučinela amen, valjani te kera nešto poviše nego samo te čitina i Biblija. Valjani te arakha hem te proučina izveštaija tari Biblija kola so ka pomožinen amen te arakha odgovor bašo amaro pučibe. Šaj te istražina baši adaja tema ko publikacie kola so dela amen e Jehovaskiri organizacija (Izr. 2:3-6). Šaj te molina e Jehova te vodinel amen džikote istražinaja hem te pomožinel amenge te haljova so mislinela ov. Palo adava, šaj te roda bibliska načelija hem informacie kola so ka pomožinen amenge baši amari situacija. Isto agjaar, ka ovel šukar ako proučinaja bibliska izveštaija bašo manuša kola so arakhlile ki slično situacija sar amen.

6. Sar o sostanokija pomožinena amen te cida amendar o sumnje?

6 Ko amare sostanokija isto agjaar šaj te „šuna“ sar o Jehova kerela amencar lafi. Ako redovno džaja ko sostanokija, šaj ko nesavo govor ili ko nekaskoro komentari, te šuna baš adava so valjani amenge te šaj te cida amendar o sumnje (Izr. 27:17). Akana ka dikha sar šaj te cida amendar nesave konkretna sumnje.

AKO SUMNINEA TUT DALI O JEHOVA INTERESINELA PE TUKE

7. So šaj nekoj te pučel pe?

7 Dali nekogaš pučljan tut: „Dali o Jehova čače primetinela man?“ Ako mislinea kaj na sian važno, tegani šaj te misline kaj nikogaš našti te ove amal okolea so stvoringja o univerzum. Šaj o cari o David da mislinela sine agjaar. Ov sine vooduševimo tari misla kaj o Jehova čak primetinela e manušen hem adaleske vakergja: „O Jehova, soj tano o manuš te šaj te primetine le, o manušikano čhavo te šaj te grižine tut leske?“ (Ps. 144:3). Kote šaj te arakhe odgovor ko akava pučibe?

8. Sprema 1. Samoilova 16:6, 7, 10-12, so primetinela o Jehova ko manuša?

8 Tari Biblija doznajnaja kaj o Jehova primetinela okolen kola so e javerenge nane važna. Na primer, o Jehova bičhalgja e Samoile ko kher e Jeseeskoro te šaj te pomazinel jekhe taro leskere čhave te ovel o sledno cari ko Izrael. Keda o Samoil reslja, o Jesej vikingja efta taro ple ofto čhave, ama na vikingja e najtikne, e Davide. b Sepak, o Jehova biringja baš e Davide. (Čitin 1. Samoilova 16:6, 7, 10-12.) O Jehova dikhlja savo čače tano o David — terno čhavo kova so ceninela sine o duhovna bukja.

9. Soske šaj te ove uverimo kaj o Jehova interesinela pe tuke? (Dikh hem i slika.)

9 Razmislin sar dži akana o Jehova sikavgja tuke kaj primetinela tut. Ov mangela te del tut o najšukar sovetija kola so valjanena baš tuke (Ps. 32:8). Dali šaj te kerel adava ako na džanela tut šukar? (Ps. 139:1). Keda primeninea o sovetija taro Jehova hem dikhea sar ola pomožinena tut, tegani uverinea tut kaj ov čače interesinela pe tuke (1. Let. 28:9; Apo. 17:26, 27). O Jehova primetinela sa so kerea te šaj te služine leske hem te ove leske poslušno. Primetinela tle šuže osobine hem mangela te ovel tuja amal (Erem. 17:10). Hem, but ka radujnel pe ako mangea tu da te ove leskoro amal (1. Jov. 4:19).

„Ako rodea [e Jehova], ka mukhel tut te arakhe le“ (1. Let. 28:9). (Dikh ko pasus 9) c


AKO SUMNINEA TUT DALI ANGLEDER ANGJAN MUDRA ODLUKE

10. Keda razmislinaja bašo odluke so angjem len angleder, so šaj te puča amen?

10 Ponekogaš, nesave šaj pučena pe dali o odluke so angje len angleder sine ispravna. Ola šaj otkažingje pe tari nesavi šukar platimi buti ili odlučingje te na počminen nesavo šukar biznis, te šaj te keren poviše bašo Jehova. Ama, šaj nakhle but berša hem akana šaj džanena nesave manušen kola so angje pojaver odluka hem dikhjola kaj isi len but pare hem uživinena ko životo. Adaleske, šaj pučena pe: „Dali vredinena o žrtve so kergjum len bašo Jehova? Ili valjani sine te kerav poviše buti te šaj akana te oven man poviše pare?“

11. Solea mučinela pe sine o pisateli taro 73 Psalm?

11 Ako tute da mučinena tut slična pučiba, razmislin sar osetingja pe o pisateli taro 73 Psalm. Ov dikhlja e manušen so na služinena sine e Jehovaske, ama sine saste, barvale hem izgledinela sine kaj nane len nisave sekiracie (Ps. 73:3-5, 12). Džikote dikhela sine sar živinena hem izgledinela sine kaj sa šukar džala lenge ko životo, počmingja te mislinel kaj o žrtve so kergja len te šaj te služinel e Jehovaske, na vredinena. Ov po celo dive mučinela pe sine akale obeshrabruvačko mislaja (Ps. 73:13, 14). Sar iklilo ko krajo akale negativno čuvstvoncar?

12. Sprema Psalm 73:16-18, so pomožingja e pisateleske te pobedinel o negativna misle?

12 Čitin Psalm 73:16-18. O psalmisti gelo ko e Jehovaskoro sveto than. Ko akava mirno than ov šaj sine šukar te razmislinel. Ov halilo kaj iako nesaven sine len lokho životo ama na sine len nadež baši idnina. Akava pomožingja leske te ovel le andruno mir hem te uverinel pe kaj i najšukar odluka so šaj nekoj te anel la tani te čhivel e Jehova ko prvo than ko plo životo. Adaleske, ov sine panda poodlučno ponadari da te služinel e Jehovaske (Ps. 73:23-28).

13. Sar šaj te ovel tut andruno mir ako na sian sigurno dali angleder angjan šukar odluke? (Dikh hem i slika.)

13 E Devleskoro Lafi šaj te pomožinel tuke da te ovel tut andruno mir. Sar? Razmislin kobor vredinela adava so isi tut, kote soj vklučimo hem o barvalipe so khedingjan le ko nebo, hem sporedin adava e bukjencar so isi e manušen kolengiri nagrada tani samo adava so nudinela o sveto. Len šaj isi len celosno doverba ko bukja so isi len akana adaleske so nane len nisavi nadež baši idnina. Sepak, o Jehova tuke vetingja blagoslovija kola soj but pošuže taro sa adava so šaj te zamisline tuke (Ps. 145:16). Razmislin bašo akava da: Dali čače šaj te džana savo ka ovel sine amaro životo ako anaja sine pojavera odluke? Jekh tano sigurno: Ako anea odluke adaleske so mangea e Devle hem e javeren, sekogaš ka oven tut o bukja ko životo kola so ka keren tut čače srekjna.

Dikh ko blagoslovija so vetingja amenge o Jehova (Dikh ko pasus 13) d


AKO SUMNINEA TUT DALI SIAN KORISNO E JEHOVASKE

14. Ki savi situacija tane nesave, hem so šaj pučena pe?

14 Nesave taro e Jehovaskere sluge našti te keren doborom kobor so mangena soske tane phure, nasvale ili isi len nesavo hendikep. Adaleske, šaj mislinena kaj nane korisna e Jehovaske. Ola šaj pučena pe: „Dali panda sium korisno e Jehovaske?“

15. Ko so sine uverimo o pisateli taro 71 Psalm?

15 E pisatele taro 71 Psalm sine le slična čuvstvija. Ov molingja e Jehova: „Ma mukh man keda nane te ovel man više sila!“ (Ps. 71:9, 18). Sepak, o psalmisti sine uverimo kaj ako verno služinela e Jehovaske, ov ka vodinel le hem ka poddržinel le. O psalmisti halilo kaj o Jehova radujnela pe keda nekoj dela le plo najšukar te šaj te služinel leske iako o okolnostija ograničinena le (Ps. 37:23-25).

16. Ko savo način šaj o Jehova te koristinel e pophuren? (Psalm 92:12-15).

16 Ako sian pophuro, dikh ki tli situacija sar so dikhela o Jehova. Ov šaj te pomožinel tut te služine leske verno iako ko fizičko pogled isi tut ograničuvanja. (Čitin Psalm 92:12-15.) Namesto te koncentririne tut ko adava so našti više te kere, koncentririn tut ko adava so šaj te kere. Na primer, šaj te pomožine e javerenge adalea so verno ka služine e Jehovaske hem ka interesine tut lenge. Šaj te vakere e javerenge sar o Jehova poddržingja tut sa akala berša hem kola vetuvanja ki idnina edvaj adžikerea te ispolninen pe. Isto agjaar, nikogaš ma bistre kaj o molitve so vakerea len bašo javera isi len bari mokj (1. Pet. 3:12). Bizi razlika save tane amare okolnostija, sarine amen šaj te da nešto e Jehovaske hem e javerenge.

17. Soske na valjani te sporedina amen e javerencar?

17 Ako obeshrabrinela tut adava so našti te kere poviše ki služba bašo Jehova, ov uverimo kaj ov ceninela adava so šaj te kere. Šaj isi tut navika te sporedine tut e javerencar. Ama, ma ker adava. Soske? Adaleske so o Jehova na sporedinela amen e javerencar (Gal. 6:4). Na primer, i Marija makhlja e Isuseskere pre jekhe skapoceno mirislivo masloja (Jovan 12:3-5). Tari javer strana, i čoroli udovica mukhlja sar prilog ko hrami duj tikne pare kola so but hari vredinena (Luka 21:1-4). Sepak, o Isus na sporedingja akale duje džuvlen. Namesto adava, ov dikhlja kaj solduj džene sikavgje vera. Leskoro Dad, o Jehova, but ceninela sa adava so kerea leske taro mangipe hem tari vera, iako tu šaj mislinea kaj adava tano but hari.

18. So ka pomožinel amenge te cida amendar o sumnje? (Dikh hem i ramka  E Jehovaskoro Lafi šaj te pomožinel tut te cide tutar o sumnje.)

18 Ponekogaš, sarinenge amenge šaj te pojavinen pe sumnje. Ama sar so dikhlem, i Biblija šaj te pomožinel amenge te cida adala sumnje. Adaleske, de tutar sa te šaj te cide adala sumnje. Adava ka pomožinel tuke te osetine mir hem te na ove sekirimo. Ov sigurno kaj o Jehova primetinela tut lično. Ov ceninela o žrtve so kerea len hem sigurno ka nagradinel tut. Ov uverimo kaj o Jehova mangela hem grižinela pe sekole jekheske taro ple verna sluge.

GILI 111 O Jehova dela amen radost

a OBJASNIME LAFIJA: Ki akaja statija, ka kera lafi bašo sumnje so čhivena amen te mislina dali vredinaja anglo Jehova ili dali angleder angjem mudra odluke. Na kerela pe lafi bašo sumnje soj spomnime ki Biblija kola so šaj te sikaven kaj falinela amenge vera ko Jehova hem ko leskere proroštvija.

b Iako ki Biblija na pišinela točno kobor berš sine le, o David verojatno sine tinejdžeri keda o Jehova biringja le. (Dikh ki Stražarsko kula taro 1 septemvri 2011, str. 29, pas. 2. Akava broj nane ko romane.)

c OBJASNIMI SLIKA: Jekh terni phen „rodela“ e Jehova agjaar so rodela sovet tari Biblija.

d OBJASNIMI SLIKA: Jekh phral kerela fizičko buti te šaj te grižinel pe ple familijake, ama e mislencar tano ko raj.