1-2. So slučingja pe e Isuseskere duje učenikonge džikote džana sine ko Emaus?

 ZAMISLIN kaj tano 16 nisan 33 berš a.e. E Isuseskere učenikija tane but tažna hem ki dar. Duj džene lendar ikljona taro Erusalim hem džana ko Emaus, jekh gav kova soj dur okolu 11 kilometre taro Erusalim. Ola sine but obeshrabrime adaleske so o Isus, kaste so sledinena sine, samo so sine mudardo. Ola nadinena pe sine kaj o Mesija ka kerel but šuže bukja e Evreenge, ama ov akana nane više dživdo. Ama tegani slučinela pe nešto so na očekujngje.

² Jekh manuš kole so na pendžarena le sine alo uzi lende hem počmingja te phirel lencar. O učenikija vakerena leske kobor tane razočarime bašo adava so slučingja pe e Isusea. Palo adava, o manuš počminela te vakerel lenge bukja kola so ola nikogaš nane te bistren len. „Počmindor taro Mojsej hem taro sa o Prorokija“, ov objasninela lenge soske o Mesija mora sine te ovel mučimo hem te merel. Keda resena ko Emaus, o duj učenikija haljovena kaj akava manuš ustvari tano o Isus, kova so voskresningja! Šaj samo te zamislina amenge kobor sine radosna o učenikija keda doznajngje kaj o Mesija tano dživdo! (Luka 24:13-35).

3-4. So slučingja pe e Isuseskere učenikoncar hem so ka dikha ki akaja statija? (Apostolija 1:3).

³ Džikote o Isus sine ko ple posledna 40 dive ki phuv, ov but puti pojavingja pe e učenikonge. (Čitin Apostolija 1:3.) Ov ohrabringja ple učenikon kola so sine tažna hem ki dar. Adaleske, ola ule radosna hem počmingje hrabro te propovedinen o  šukar haberi hem te sikaven e manušen bašo Devel. a

⁴ Šaj but te koristinel amenge adava so ka proučina akava interesno periodi taro e Isuseskoro životo. Ki akaja statija ka dikha sar o Isus koristingja adava vreme 1) te šaj te ohrabrinel ple učenikon, 2) te šaj te pomožinel lenge pošukar te haljoven o sveta spisija hem 3) te šaj te obučinel len te prifatinen pobare odgovornostija. Baši sekoja taro akala bukja, ka dikha sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer.

OHRABRIN E JAVEREN

5. Soske e Isuseskere učenikonge valjangja ohrabruvanje?

⁵ E Isuseskere učenikonge valjangja ohrabruvanje. Soske? Nesave lendar mukhle plo kher, ple familija ili pli buti te šaj celo vreme te oven e Isusea (Mat. 19:27). A javera sine otfrlime tari okolina adaleske so ule e Isuseskere učenikija (Jovan 9:22). Ola kergje akala žrtve soske verujnena sine kaj o Isus tano o vetimo Mesija (Mat. 16:16). Ama keda o Isus mulo, ola našavgje pli nadež hem but obeshrabringje pe.

6. So kergja o Isus otkeda voskresningja?

⁶ Džangjola pe, o Isus na mislingja kaj leskere učenikija tane duhovno slaba adaleske so sine tažna. Ov halilo kaj ola tane tažna bašo leskoro meribe. Adaleske, panda ko isto dive keda voskresningja, počmingja te ohrabrinel ple amalen. Na primer, ov pojavingja pe e Marija Magdalenake džikote oj rovela sine ko leskoro grobo (Jovan 20:11, 16). Ov isto agjaar, pojavingja pe e duje učenikonge kolen so spomningjem len ko početok tari akaja statija. A pojavingja pe hem e apostol Petareske (Luka 24:34). So šaj te sikljova taro e Isuseskoro primer? Razmislin so slučingja pe keda ov pojavingja pe e Marija Magdalenake.

7. Sprema Jovan 20:11-16, so kergja i Marija sabajle ko 16 nisan, hem so kergja o Isus otkeda primetingja adava? (Dikh hem i slika.)

⁷ Čitin Jovan 20:11-16. Sabajle ko 16 nisan, nekobor džuvlja gele ko e Isuseskoro grobo (Luka 24:1, 10). Jekh lendar sine i Marija Magdalena. Keda oj reslja athe, dikhlja kaj o grobo tano čučo. Adaleske, oj geli te vakerel adava e Petareske hem e Jovaneske. Ola duj džene  prastandor gele ko grobo, a i Marija geli pali lende. Otkeda o Petar hem o Jovan dikhle kaj o grobo čače tano čučo, irangje pe khere. Ama na hem i Marija. Oj ačhili athe hem rovela sine. Oj ni na sine svesno kaj o Isus dikhela la. E Isuse but pogodingja le adava so dikhlja sar oj rovela. Adaleske pojavingja pe e Marijake hem kergja nešto so but ohrabringja la. Ov kergja laja lafi hem dengja la jekh važno zadača — te vakerel leskere phralenge kaj voskresningja (Jovan 20:17, 18).

8. Sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer?

⁸ Sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer? Džaja palo e Isuseskoro primer keda ohrabrinaja amare phralen hem phenjen ponadari da te služinen e Jehovaske. Isto sar o Isus, valjani te primetina save problemija isi e javeren, te probina te haljova sar osetinena pe hem te utešina len. Te dikha o primer jekhe phenjakoro so vikinela pe Džoselin, koja so našavgja ple phenja ki jekh nesrekja. Oj vakerela: „Masekoncar osetinava sine bari tuga“. Ama, jekh phral zaedno ple romnjaja vikingje la ki peste, šukar šungje la, postapingje laja ljubezno hem vakergje lake kobor o Jehova ceninela la. I Džoselin vakerela: „Osetinava man sine but lošno, sar te phene tasljovava ko jekh temno more kote so isi bari bura. Ama, palo adava o Jehova koristingja akale bračno pare te šaj te spasinel man. Ola sine mlo čamco spasibaske. Pomožingje mange te iranav mli želba ponadari da te služinav e Jehovaske“. Amen da šaj te ohrabrina e javeren agjaar so ka mukha len te vakeren sar osetinena pe hem šukar ka šuna len džikote kerena lafi. Agjaar, ka šaj te utešina len hem ka pomožina lenge ponadari da te služinen e Jehovaske (Rim. 12:15).

POMOŽIN E JAVERENGE TE HALJOVEN E DEVLESKORO LAFI

9. Save pharipa sine e Isuseskere učenikon hem sar ov pomožingja lenge?

⁹ E Isuseskere učenikon sine len doverba ko e Devleskoro Lafi hem dena pestar sine sa te primeninen leskere sovetija ko pumaro životo (Jovan 17:6). Sepak, našti sine te haljoven soske o Isus sine mudardo sar kriminalco ko stubo mučibaske. O Isus halilo kaj adava so ola sumninena pe na značinela kaj isi len lošno vilo, nego kaj ola na haljovena dovolno o sveta spisija (Luka 9:44, 45; Jovan 20:9). Adaleske, ov pomožingja lenge te haljoven so značinela adava so čitingje ko e Devleskoro Lafi. Te dikha sar kergja adava keda pojavingja pe e duje učenikonge so džana sine ko Emaus.

10. Sar o Isus pomožingja ple učenikonge te haljoven kaj ov tano čače o Mesija? (Luka 24:18-27).

¹⁰ Čitin Luka 24:18-27. Primetin kaj o Isus na vakergja odma e duje učenikonge koj tano ov. Namesto adava, ov pučela len sine pučiba. Soske? Šaj mangela sine te mukhel len te vakeren so mislinena ola hem sar osetinena pe. Hem baš adava kergje. Vakergje leske kaj očekujngje o Isus te spasinel e Evreen taro rimsko vladibe. Otkeda vakergje so sekirinela len, o Isus preku o Spisija pomožingja lenge te haljoven so slučingja pe. b Pokasno, i isto rat, o Isus dikhlja pe e javere učenikoncar hem lenge da objasningja akala čačipa (Luka 24:33-48). So šaj te sikljova taro akava izveštaj?

11-12. a) So šaj te sikljova taro način sar o Isus sikavela sine e javeren bašo bibliska čačipa? (Dikh hem o slike.) b) Sar pomožingja e Norteeske o phral so proučinela sine lea?

¹¹ Sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer? Prvo, keda sikavea nekas bašo čačipe puč le taktična pučiba te šaj te pottiknine le te vakerel so mislinela hem sar osetinela pe (Izr. 20:5). Otkeda ka haljove sar osetinela pe, pomožin le te arakhel bibliska stihija so ka pomožinen leske ki leskiri situacija. Ma vaker leske so valjani te kerel. Namesto adava, puč le pučiba soj povrzime e bibliska stihoncar hem pottiknin le te razmislinel sar šaj te primeninel o bibliska načelija ko plo životo.  Te dikha o primer jekhe phraleskoro tari Gana, so vikinela pe Nortej.

¹² O Nortej počmingja te proučinel i Biblija keda sine le 16 berš. Ama kratko vreme palo adava, leskiri familija počmingja te protivinel pe leske. So pomožingja leske te na čhinavel e proučibaja? O phral kova so proučinela sine lea više angleder objasningja leske taro Matej 10 poglavje kaj o čačutne hristijanja ka oven progonime. O Nortej vakerela: „Adaleske, keda počmingja o protivibe me više sium sine uverimo kaj arakhljum o čačipe“. O phral isto agjaar sikavgja leske o stiho taro Matej 10:16, kote so pišinela kaj mora te ova pretpazliva. Palo adava, ola kergje lafi bašo adava sar akava stiho šaj te pomožinel e Nortee te sikavel poštovanje džikote objasninela ple familijake ko so verujnela. Otkeda krstingja pe, o Nortej manglja te ovel pioneri, ama o dad leskoro očekujnela sine te džal ko fakulteti. Namesto o phral te vakerel e Norteeske so te kerel, ov pučlja le pučiba te šaj te pomožinel leske te razmislinel bašo bibliska načelija hem te anel ispravno odluka. Savo sine o rezultati? O Nortej odlučingja te počminel e polnovremeno službaja. Adaleske o dad leskoro brkingja le kheraldan. So mislinela o Nortej bašo sa adava so slučingja pe leske? Ov vakerela: „Uverimo sium kaj angjum i ispravno odluka“. Keda amen da odvojnaja vreme te šaj te pomožina e javerenge te haljoven e Devleskoro Lafi, pomožinaja lenge te keren pozorali pumari vera hem te oven zrela hristijanja (Ef. 3:16-19).

OBUČIN E PHRALEN TE OVEN MANUŠA „SAR POKLON“

13. So kergja o Isus te šaj otkeda ka džal ko nebo ponadari da te ovel propovedimo? (Efešanja 4:8, 11).

¹³ Džikote sine ki phuv, o Isus sovršeno kerela sine i zadača so dengja le leskoro Dad (Jovan 17:4). Ama e Isuse na sine le o stavi: „Ako mangea te kerel pe nešto sar so valjani, tu mora korkori te kere adava“. Ki pli služba ki phuv koja so trajngja trin tekvaš berš, ov isto agjaar obučingja e javeren da te keren adava. Angleder te iranel pe ko nebo, o Isus dengja ple učenikonge i odgovornost te grižinen pe bašo e Jehovaskere skapocena bakhre hem te predvodinen ko propovedibe hem sikajbe. Nesave taro adala učenikija kola so predvodinena sine ko propovedibe, verojatno sine len pohari taro 30 berš. (Čitin Efešanja 4:8, 11.) Sar o Isus koristingja ple posledna 40 dive ki phuv te šaj te obučinel akale verna hem bukjarne muršen hem adalea te pomožinel lenge te oven manuša „sar poklon“?

14. Sar o Isus pomožingja ple učenikonge te bajron ko duhovno pogled ko ple posledna 40 dive ki phuv? (Dikh hem i slika.)

 ¹⁴ O Isus dengja sovetija ple učenikonge kola so valjangje lenge, ama adava kerela sine ko ljubezno način. Na primer, ov primetingja kaj nesave lendar sumninena pe sine dali ov čače mulo hem voskresningja, hem adaleske dengja len sovet bašo adava (Luka 24:25-27; Jovan 20:27). Ov isto agjaar istakningja lenge kobor tano važno poviše te koncentririnen pe ko adava te grižinen pe e Jehovaskere narodoske nego ki pumari svetovno buti (Jovan 21:15). O Isus setinkergja len kaj na valjani te sekirinen pe bašo adava save zadače šaj ka dobinen o javera ki služba bašo Jehova (Jovan 21:20-22). Isto agjaar, ov pomožingja lenge te meninen nesave pogrešna razmisluvanja so sine len bašo Carstvo hem pomožingja lenge te koncentririnen pe ko propovedibe o šukar haberi (Apo. 1:6-8). So šaj o starešine te sikljoven taro Isus?

15-16. a) Ko save načinija o starešine šaj te džan palo e Isuseskoro primer? b) Savi korist sine jekhe phrale taro sovet so dobingja le?

¹⁵ Sar šaj o starešine te džan palo e Isuseskoro primer? Ola mora te obučinen e phralen hem te pomožinen lenge, maškar kolende soj hem o terne, te šaj te pheren o uslovija te prifatinen poviše odgovornostija. c O starešine na očekujnena sovršenstvo okolendar so obučinena len. Ola valjani ko jekh ljubezno način te den len sovet te šaj e terne phralen te ovel len iskustvo hem te haljoven kaj valjani te oven ponizna, te zaslužinen e javerengiri doverba hem spremno te služinen lenge (1. Tim. 3:1; 2. Tim. 2:2; 1. Pet. 5:5).

¹⁶ Razmislin sar jekhe phraleske so vikinela pe Patrik pomožingja leske o sovet so dobingja le. Keda sine poterno, le sine le navika te kerel grubo lafi e javerencar hem te na ovel lencar ljubezno, pa čak e phenjencar. Jekh starešina primetingja leskere slabostija hem dengja le jasno sovet ama adava kergja le ko jekh ljubezno način. O Patrik vakerela: „Blagodarno sium so o starešina sikavgja mange kote te popravinav man. Angleder obeshrabrinava man sine keda ka dikhav sar o javera phralja dobinena  odgovornostija kola so me mangava len sine. Ama o sovet e starešinaskoro pomožingja mange te haljovav kaj valjani te ovel mange považno ponizno te služinav e phralenge hem e phenjenge namesto te dobinav nesavi pobari odgovornost ili zadača ko sobranie“. Adaleske so prifatingja o sovet, o Patrik počmingja te služinel sar starešina keda sine le 23 berš (Izr. 27:9).

17. Sar o Isus sikavgja kaj isi le doverba ko ple učenikija?

¹⁷ O Isus dengja ple učenikonge i odgovornost te propovedinen o šukar haberi ama hem te sikaven e javeren (Mat. 28:20). O učenikija šaj mislinena peske sine kaj nane dovolno sposobna te keren akaja zadača. Ama o Isus na sumningja pe kaj ka šaj te keren la, hem vakergja lenge adava. Ov sikavgja celosno doverba ki lende akale lafencar: „Sar so o Dad bičhalgja man, agjaar me bičhalava tumen“ (Jovan 20:21).

18. Sar šaj o starešine te džan palo e Isuseskoro primer?

¹⁸ Sar šaj o starešine te džan palo e Isuseskoro primer? O mudra starešine obučinena e javeren agjaar so dena len zadače (Fil. 2:19-22). Na primer, o starešine šaj te zamolinen e poternen te pomožinen ko čistibe hem ko održibe i dvorana. Otkeda ka den nesavi zadača ola šaj te sikaven doverba okolende kaske so dengje la agjaar so ka obučinen len, a palo adava nane te sumninen pe kaj šukar ka završinen la. Jekh phral kova so vikinela pe Metju, kova so sigende ulo starešina, vakerela kaj but ceninela e iskusna starešinen kola so šukar obučinena le baši nesavi zadača ko sobranie, a palo adava isi len doverba kaj šukar ka kerel la. Ov vakerela: „But koristinela mange sine adava so ko mle greške dikhena sine sar delo tari obuka, a palo adava pomožinena man sine te ovav pošukar“. d

19. So valjani te ova odlučna te kera?

¹⁹ O Isus koristingja ple posledna 40 dive ki phuv te šaj te ohrabrinel, te sikavel hem te obučinel e javeren. Te ova odlučna te da sa amendar te dža palo leskoro primer (1. Pet. 2:21). Ov ka pomožinel amenge te kera adava. Ustvari, o Isus vetingja: „Me sium tumencar ko sa o dive dži ko krajo akale svetoskoro“ (Mat. 28:20).