I MUZIKA sine but važno ki izraelsko kultura. Ki Biblija but puti spomninena pe manuša kola so bašalena sine ko muzička instrumentija hem kola so giljavena sine gilja. Ustvari, jekh baro delo tari Biblija tane gilja. Na primer, o Psalmija, o Pesna nad pesnite hem o Plač Eremiin tane pišime sar gilja. Jekh lil bašo životo ko biblisko vreme, vakerela kaj i Biblija jasno sikavela kaj o Izraelcija koristinena sine i muzika ko but aktivnostija ko plo životo.

I muzika ko sekojdnevno životo. O Izraelcija bašalena sine hem giljavena sine gilja te šaj te sikaven ple čuvstvija (Isa. 30:29). O džuvlja khuvena sine ko dairi hem radosno giljavena sine keda nekoj ovela sine cari, ko praznikija hem keda ka pobedinel pe sine ki nesavi vojna (Sud. 11:34; 1. Sam. 18:6, 7; 1. Car. 1:39, 40). Isto agjaar, o Izraelcija giljavena sine tažna gilja keda nekoj ka merel sine (2. Let. 35:25). Akava sikavela kaj tano točno adava so pišinela ki enciklopedija taro Mek Klinton hem Strong, „o Izraelcija but mangena sine i muzika“.

I muzika ko carsko dvoro. O izraelska carija uživinena sine ki muzika. O cari o Saul vikingja e Davide ko carsko dvoro te bašalel ki harfa (1. Sam. 16:18, 23). Pokasno, keda o David ulo cari, ov izmislingja neve instrumentija, kergja šuže gilja hem organiziringja orkestar te bašalel ko e Jehovaskoro hrami (2. Let. 7:6; Amos 6:5). Ko e Solomoneskoro carsko dvoro sine murša hem džuvlja so giljavena sine (Prop. 2:8).

I muzika keda obožavinena sine e Jehova. Najvažno tano adava so o Izraelcija koristinena sine muzika te šaj te obožavinen e Jehova. Ko hrami ko Erusalim sine štar milje muzičarija (1. Let. 23:5). Ola bašalena sine ko činele, psaltirija, harfe hem trube (2. Let. 5:12). Ama akala šukar muzičarija na sine o edinstvena kola so obožavinena sine e Jehova muzikaja. But izraelcija giljavena sine gilja džikote džana sine ko Erusalim bašo praznikija (Ps. 120 — 134). Akala gilja vikinena pe sine Gilja džikote uklela pe upre, a sprema o evrejska lila o Izraelcija giljavena sine Halel psalmija a ki pasha.

I muzika avdive da tani važno e Devleskere slugenge (Jak. 5:13). Amen giljavaja gilja te šaj te slavina e Jehova (Ef. 5:19). Keda giljavaja zaedno amare phralencar hem phenjencar, ovaja lencar panda popaše (Kol. 3:16). Keda giljavaja ili bašalaja teokratska gilja ohrabrinaja amen hem polokhe šaj te izdržina o pharipa (Apo. 16:25). I muzika tani jekh but šužo način sar šaj te sikava amari vera hem amaro mangipe sprema o Jehova.