O vlezi koristinela pe sine te šaj te khuvel pe ki Sveto prostorija koja so arakhljola sine ko hrami. Sprema o izdanija tari Biblija — prevod Nevo sveto kola so iklile angleder 2023 berš, „o vlezi tari angluni strana taro kher [sine] dugačko 20 laktija, kobor so [sine] buvlo o kher, a učo 120“ (2. Let. 3:4). Ko javera prevodija isto agjaar pišinela kaj o vlezi sine učo „120 laktija“, so bi značinela kaj sine učo sar jekh kula taro 53 metre!

Ama ko izdanie taro Prevod Nevo sveto ki anglisko čhib taro 2023 berš, bašo vlezi taro hrami e Solomoneskoro pišinela: „Sine učo 20 laktija“, javere lafencar okolu 9 metre. a Te dikha nekobor pričine soske sine kerdi akaja promena.

Ko 1. Carevite 6:3 na pišinela kobor sine učo o vlezi. Ko akava stiho, o pisateli o Eremija pišingja kobor sine dugačko hem buvlo, ama na pišingja kobor sine učo. Ko sledno poglavje ov detalno opišingja o javera važna delija taro hrami, maškar kolende so sine hem o baro bakarno more, o deš količke hem o duj stubija taro bakri so sine čhivde anglo vlezi (1. Car. 7:15-37). Ako o vlezi čače sine učo poviše taro 50 metre hem ako sine but poučo taro javer delo taro hrami, soske tegani o Eremija na spomningja kobor sine učo o vlezi? Čak vekoncar pokasno, o evrejska istoričarija pišingje kaj o vlezi na sine poučo taro javera delija taro e Solomoneskoro hrami.

O manuša so istražingje sumninena pe dali šaj sine te izdržinen o zidija taro vlezi te oven uče 120 laktija. Ko purano vreme, o uče gradbe so sine kerde taro bar ili taro cigle, sar na primer o hramska porte ko Egipet, sine len pobuvlo temeli hem sar džana sine poupre ovena sine potesna. Ama, o hrami e Solomoneskoro sine pojaver. O istražuvačija verujnena kaj leskere zidija na sine pothule taro 2,7 metre. Adaleske, o istoričari baši arhitektura, o Teodor Bjusink, alo ko akava zaklučok: „Ako laja te dikha kobor sine thulo o zido [kotar so khuvela pe sine ko hrami], o vlezi našti sine te ovel [učo] 120 laktija“.

O teksti taro 2. Letopisi 3:4 šaj sine pogrešno prepišimo. Iako ko nesave purane rakopisija ko akava stiho pišinela „120“, ko javera rakopisija kolende so šaj te verujna, sar soj o Aleksandrisko kodeks taro pandžto veko hem o Ambrozisko kodeks taro šovto veko, pišinela „20 laktija“. Soske nesavo prepišuvači šaj sine te grešinel hem te pišinel „120“? Ki hebrejsko čhib, o lafija „šel“ hem „laktija“ dikhjona slična. Adaleske, nesavo prepišuvači šaj sine te pišinel o lafi „šel“ namesto „laktija“.

Džangjola pe, iako trudinaja amen te haljova akala detalija hem točno te sikava sar sine o hrami e Solomoneskoro, sepak amen poviše koncentririnaja amen ko adava kaj o hrami pretstavinela sine o baro duhovno hrami. But siem blagodarna so o Jehova kaninela sa ple slugen te obožavinen le ko adava hrami! (Evr. 9:11-14; Otk. 3:12; 7:9-17).