1. So ka kerel o Isus panda hari?

 ŽIVINAJA ko jekh but vozbudlivo vreme! Panda hari, o Isus ka sudinel sekole jekhe manušeske ki phuv. O Isus opišingja o vreme so ka anel dži ko sudibe, agjaar so dengja ple učenikonge jekh proročko znako baši leskiri prisutnost so na dikhjola hem „bašo krajo akale svetoskoro“ (Mat. 24:3). Akava proroštvo tano pišimo ko Matej poglavja 24 hem 25, hem isto agjaar ko Marko poglavje 13 hem Luka poglavje 21.

2. So ka dikha ki akaja statija, hem sar adava ka koristinel amenge?

² O Isus dengja korisna predupreduvanja agjaar so vakergja trin sporedbe. I prvo sporedba tani bašo bakhre hem buznja, i dujto bašo pandž mudra hem pandž glupava čhaja, a trito tani bašo talantija. Sekoja taro akala sporedbe pomožinena amen te haljova kaj o Isus ka sudinel sekole manušeske sprema adava so kerela. Džikote keraja lafi bašo akala sporedbe ka dikha so šaj te sikljova lendar hem sar šaj te primenina len. Prvo, ka dikha i sporedba bašo bakhre hem buznja.

O BAKHRE HEM O BUZNJA

3. Keda o Isus ka sudinel e manušenge?

³ Ki sporedba bašo bakhre hem buznja, o Isus vakergja kaj ka sudinel e manušenge sprema adava sar reagiringje ko šukar haberi hem dali poddržingje leskere pomazime phralen (Mat. 25:31-46). Akava sudibe ka ovel džikote trajnela i „bari nevolja“, kratko angleder te počminel o Armagedon (Mat. 24:21). Isto sar jekh ovčari so odvojnela  e bakhren taro buznja, agjaar o Isus ka odvojnel adalen so verno poddržinena leskere pomazime sledbenikon, okolendar so na kerena adava.

4. Sprema Isaija 11:3, 4 soske šaj te ova sigurna kaj o Isus ka sudinel e manušenge pravedno? (Dikh hem i slika.)

⁴ I Biblija sikavela kaj o Isus kova soj postavimo sar sudija taro Jehova ka sudinel pravedno. (Čitin Isaija 11:3, 4.) O Isus šukar dikhela o stavija e manušengere, sar postapinena, hem sar kerena lafi, ama hem sar ponašinena pe leskere pomazime phralencar (Mat. 12:36, 37; 25:40). O Isus ka džanel koj poddržingja leskere pomazime phralen hem o aktivnostija so kerena len. a Jekh taro najvažna načinija sar nekoj šaj te poddržinel e Hristoseskere phralen tano agjaar so ka pomožinel len ko propovedibe. Okola so poddržinena len ko asavko način ka oven pravedna anglo e Devleskere jakhja hem ka ovel len prilika te živinen večno ki phuv (Mat. 25:46; Otk. 7:16, 17). Akaja tani čače but šuži nagrada! Adalea so ka ačhoven verna ki bari nevolja hem palo adava, ola ka ikeren pumare anava ko lil e životoskoro (Otk. 20:15).

5. So sikljovaja tari sporedba bašo bakhre hem bašo buznja, hem kas šaj te ovel le korist latar?

⁵ Ov verno. E Isuseskiri sporedba bašo bakhre hem buznja glavno važinela okolenge so isi len nadež te živinen ki phuv. Ola sikavena pumari vera agjaar so pomožinena e Hristoseskere phralenge ko propovedibe hem agjaar so verno šunena o upatstvija so dobinena taro verno hem mudro robo kole so čhivgja le o Isus (Mat. 24:45). Ama, okola da so isi len nadež te živinen ko nebo valjani te pazinen ko predupreduvanja tari akaja sporedba. Soske? Adaleske so o Isus dikhela sar ponašinena pe, save stavija isi len hem sar kerena lafi. Ola da mora te oven verna. Ustvari, o Isus vakergja panda duj sporedbe kola so posebno važinena e pomazanikonge. Akala sporedbe tane pišime hem ko Matej poglavje 25. Akana ka dikha i sporedba bašo mudra hem bašo glupava čhaja.

O MUDRA HEM O GLUPAVA ČHAJA

6. Sar pandž taro čhaja sikavgje kaj tane mudra? (Matej 25:6-10).

⁶ Ki javer sporedba o Isus kergja lafi bašo 10 čhaja kola so gele te adžikeren e džamutre (Mat. 25:1-4). Sarine ola nadinena pe sine kaj ka khuven lea ko bijav. Pandženge lendar, o Isus vakergja kaj tane „mudra“, a pandženge kaj tane „glupava“. O mudra čhaja sine spremna hem džangavde. Ola sine spremna te adžikeren e džamutre kobor so valjani sine, pa čak ako resela kasno rakjate. Adaleske, ola lele pea pumare lampe te šaj te ovel len svetlo, čak lele pea poviše maslo slučajno te na kasninel o džamutro. Agjaar, sine spremna te šaj lengere lampe te na ačhon. (Čitin Matej 25:6-10.) Keda reslja o džamutro, o mudra čhaja khuvgje lea ko bijav. Slično, o pomazime hristijanja so ka oven spremna agjaar so ka ačhoven verna hem džangavde sa dži ko avibe e Hristoseskoro, ka oven dostojna te oven e Isusea ko leskoro nebesno Carstvo b (Otk. 7:1-3). A so slučingja pe e glupava čhaencar?

7. So slučingja pe e pandže glupava čhaencar, hem soske?

⁷ Različno taro pandž mudra čhaja, o pandž  glupava čhaja na sine spremna keda reslja o džamutro. Lengere lampe samo so na ačhile. Osven adava, ola na lele pea poviše maslo. Keda doznajngje kaj o džamutro panda hari ka resel, mora sine te džan te kinen maslo. Keda reslja o džamutro, ola na sine adathe. Tegani „o čhaja so sine spremna khuvgje lea andre ko bijav hem o udar phanlilo“ (Mat. 25:10). Pokasno, keda o glupava čhaja irangje pe hem mangle te khuven, o džamutro vakergja lenge: „Na pendžarava tumen“ (Mat. 25:11, 12). Adala čhaja na sine spremna te adžikeren e džamutre doborom kobor so valjani sine. So šaj te sikljoven o pomazanikija taro akava?

8-9. So šaj te sikljoven o pomazanikija tari sporedba e čhaencar? (Dikh hem i slika.)

⁸ Ov spremno hem džangavdo. O Isus na manglja te prorokujnel kaj ka oven duj grupe pomazanikija — jekh so ka ovel spremno te adžikerel dži ko krajo akale svetoskoro, a jekh so nane te ovel spremno. Ustvari, ov manglja te vakerel so ka slučinel pe e pomazanikoncar ako nane spremna istrajno te adžikeren dži ko krajo. Ako slučinela pe adava, tegani ola nane te dobinen pumari nagrada (Jovan 14:3, 4). Akava tano but seriozno predupreduvanje! Bizi razlika dali isi amen nadež te živina ko nebo ili ki phuv, sarine amen valjani te pazina ko predupreduvanje tari sporedba e čhaencar. Sekoj amendar valjani te ovel džangavdo hem spremno te šaj te istrajnel dži ko krajo (Mat. 24:13).

⁹ Otkeda vakergja i sporedba e čhaencar, te šaj te istakninel kobor tano važno te ovel pe spremno hem džangavdo, o Isus vakergja i sporedba bašo talantija. Akaja sporedba sikavela kobor tano važno te ova bukjarne.

O TALANTIJA

10. Sar o duj robija sikavgje kaj tane verna? (Matej 25:19-23).

¹⁰ Ki sporedba bašo talantija, o Isus kergja lafi bašo duj robija kola so sine  verna ple gospodareske hem bašo jekh robo so na sine verno (Mat. 25:14-18). O duj robija sikavgje kaj tane verna agjaar so sine bukjarne hem bajrargje o barvalipe pumare gospodareskoro. Angleder te džal ko dur than, ov dengja len talantija — jekh bari suma pare. O duj verna robija sine bukjarne hem mudro koristingje o pare. So slučingja pe palo adava? Keda lengoro gospodari irangja pe, ola dupliringje i suma taro pare koja so dengja len ov. O gospodari pofalingja len hem ola radujngje pe lea. (Čitin Matej 25:19-23.) Ama so slučingja pe e trito roboja? So kergja ov e parencar so dengja le o gospodari?

11. So slučingja pe e mrzale roboja, hem soske?

¹¹ O trito robo dobingja jekh talanti, ama sine mrzalo. Leskoro gospodari očekujnela sine mudro te koristinel adava talanti. Namesto adava, ov parungja le ki phuv. Keda o gospodari irangja pe, akava robo dengja le samo adava jekh talanti. Akale robo na sine le šukar stavi. Namesto te izvininel pe e gospodareske, adaleske so na bajrargja i suma taro pare, ov nepravedno vakergja kaj o gospodari tano „manuš kova so rodela but“. Akava robo na radujnkergja ple gospodare. Osven adava, lelja pe lestar o talanti hem sine paldimo taro e gospodareskoro kher (Mat. 25:24, 26-30).

12. Kas pretstavinena o duj verna robija avdive?

¹² O duj verna robija pretstavinena e verna pomazime hristijanen. O Gospodari o Isus kaninela len te radujnen pe pumare gospodarea. Ola dobinena pumari nebesno nagrada, o prvo voskresenie (Mat. 25:21, 23; Otk. 20:5b). Tari javer strana, o lošno primer e mrzale roboskoro tano predupreduvanje e pomazanikonge. Ki koja smisla?

13-14. So šaj te sikljoven o pomazanikija tari sporedba bašo talantija? (Dikh hem i slika.)

¹³ Ov bukjarno. E sporedbencar bašo talantija hem bašo čhaja, o Isus na manglja te vakerel kaj o pomazanikija ka oven mrzale. Ustvari, ov manglja te objasninel so ka slučinel pe ako ola nekogaš našavena pumari revnost. Ako slučinela pe adava, tegani ka našti te potvrdinen adava  soj tane „vikime hem birime“ hem nane te dozvolinel pe lenge te khuven ko nebesno Carstvo (2. Pet. 1:10).

¹⁴ O sporedbe so vakergja len o Isus bašo čhaja hem bašo talantija, jasno sikavena kaj sa o pomazanikija valjani te oven spremna hem džangavde, a isto agjaar bukjarne. Ama dali o Isus vakergja nešto javer kova so šaj te ovel sar predupreduvanje e pomazanikonge? Oja! Adava predupreduvanje arakhljola ko Matej 24:40, 41 hem adalea mislinela pe ko posledno sudo upro pomazanikija.

KOJ KA OVEL LENDO?

15-16. Sar o lafija taro Matej 24:40, 41 pomožinena e pomazanikonge te haljon kobor tano važno te ačhoven džangavde ko duhovno pogled?

¹⁵ Angleder te vakerel o trin sporedbe, o Isus opišingja sar ka ovel o posledno sudo upro pomazanikija so ka sikavel dali tane odobrime taro Devel. Ov kergja lafi bašo duj manuša so kerena buti ki niva hem bašo duj džuvlja so melinena giv. Ko solduj slučaija dikhjola kaj o solduj kerena sine isto buti, ama o Isus vakergja kaj „jekh ka ovel lendo, a jekh ka ovel mukhlo“. (Čitin Matej 24:40, 41.) Palo adava, pottikningja ple sledbenikon: „Ačhoven džangavde, soske na džanena ko kova dive avela tumaro Gospodari“ (Mat. 24:42). O Isus vakergja nešto slično keda vakergja i sporedba bašo čhaja (Mat. 25:13). Dali akala izjave tane povrzime maškar peste? Izgleda oja. Samo okola soj verna hem soj čače pomazanikija „ka oven lende“, javere lafencar o Isus ka priminel len ko plo nebesno Carstvo (Jovan 14:3).

¹⁶ Ov džangavdo ko duhovno pogled. Okola pomazanikija so nane te ačhoven džangavde ko duhovno pogled nane te oven khedime okolencar soj birime (Mat. 24:31). Ama šaj te vakera, kaj sa e Devleskere sluge, bizi razlika savi nadež isi len, ko e Isuseskere lafija valjani te dikhen sar predupreduvanje te ačhoven džangavde hem verna.

17. Soske na valjani te ova sekirime ako o Jehova odlučinela te pomazinel nekas taro ple sluge ko amaro vreme?

¹⁷ Amen but šukar pendžaraja e Jehova hem adaleske isi amen doverba kaj sa so kerela tano pravedno. Nane soske te sekirina amen ako o Jehova odlučinela te pomazinel nekas ko amaro vreme. c Džanaja so vakergja o Isus bašo rabotnikija tari leskiri sporedba baši niva e drakhencar, kola so ale te keren buti ko pandžto saati (Mat. 20:1-16). Okola so sine vikime te keren buti ki niva e drakhencar pokasno ko adava dive, dobingje i isto plata koja so dobingje adala so ale te keren porano. Slično, bizi razlika keda nekoj sine birimo te ovel pomazaniko, sa o pomazanikija ka dobinen i nebesno nagrada ako ačhovena verna.

PAZIN KO PREDUPREDUVANJA

18-19. So siklilem, hem save predupreduvanja dikhlem?

¹⁸ So dikhlem ki akaja statija? Okolenge so isi len nadež te živinen zasekogaš ki phuv, i sporedba bašo bakhre hem buznja sikavela kobor tano važno te ačhoven verna e Jehovaske — akana hem ki bari nevolja koja so ka avel. Ki idnina, kratko angleder te počminel o Armagedon, o Isus ka sudinel koj tane verna e Jehovaske hem ka vakerel kaj tane pravedna te dobinen večno životo (Mat. 25:46).

¹⁹ Isto agjaar, dikhlem duj sporedbe kolende  so isi predupreduvanja bašo pomazanikija. Ki e Isuseskiri sporedba bašo mudra hem glupava čhaja, dikhlem kaj pandž lendar sikavgje kaj tane gogjaver. Ola sine spremna hem džangavde te adžikeren e džamutre doborom kobor so valjani sine. Ama o glupava čhaja na sine spremna. Adaleske, o džamutro na mukhlja len te khuven ko leskoro bijav. Amen da isto valjani te ova spremna te adžikera kobor hem te valjanel sa džikote o Isus na čhivela krajo akale svetoske. Isto agjaar, ki sporedba bašo talantija, dikhlem o primer taro duj verna robija kola so sine bukjarne. Ola vredno kergje buti pumare gospodareske hem agjaar dobingje leskoro odobruvanje. Ama, o mrzalo robo sine otfrlimo. So sikljovaja? Mora te ačhova zafatime ki služba bašo Jehova sa dži ko krajo. Isto agjaar, dikhlem kaj o pomazanikija mora te ačhoven džangavde te šaj te oven „lende“, javere lafencar te šaj o Isus te del len lengiri nebesno nagrada. Ola edvaj adžikerena te oven „khedime“ taro Isus ko nebo. Palo Armagedon ola ka oven e Isuseskiri bori ko bijav e Bakhreskoro (2. Sol. 2:1; Otk. 19:9).

20. Sar ka postapinel o Jehova okolencar so pazinena ko leskere predupreduvanja?

²⁰ O vreme keda o Isus ka sudinel avela but sigate, ama na valjani te dara. Ako ačhovaja verna, amaro nebesno Dad kova soj pherdo mangipaja, ka del amen sila „koja so nakhavela i normalno“ te šaj te tergjova „anglo manušikano Čhavo“ (2. Kor. 4:7; Luka 21:36). Bizi razlika dali isi amen nadež te živina ko nebo ili ki phuv, ka kera radosno amare Dade ako pazinaja ko predupreduvanja taro sporedbe e Isuseskere. Adaleske so o Jehova sikavela amenge šukaripe so na zaslužinaja le, amare anava „ka oven pišime ko lil e životoskoro“ (Dan. 12:1; Otk. 3:5).