Bijamo sium ko 1934 berš ki Timins, jekh rudarsko diz ko Ontario (Kanada). Me roditelija selingje pe adari tari Švajcarija. Okolu 1939 berš, mi daj počmingja te čitinel o spisanie Stražarsko kula hem te džal ko sostanokija e Jehovaskere svedokongere. Laja džaja sine me, me phralja hem me phenja. Palo nesavo vreme, mi daj uli e Jehovaskoro svedoko.

Me dadeske adava na svidžingja pe, ama mi daj mangela sine o čačipe hem sine odlučno te ačhovel verno e Jehovaske. Oj ačhili cvrsto ko plo stavi čak keda ko početok taro 1940-ta berša o aktivnostija e Svedokongere ki Kanada sine zabranime. Oj sekogaš ponašinela pe sine šukar me dadea hem sikavela leske sine poštovanje, iako ov maltretirinela la sine lafencar. Lakoro šukar primer, pomožingja mange hem me šove phralenge hem phenjenge te prifatina o čačipe. Siem sine but radosna keda mo dad hari po hari kovlilo hem počmingja te ponašinel pe amencar pošukar.

Nilaeske, ko 1950 berš, geljum ko kongres Bajrola i teokratija, kova so ikergja pe ko Njujork. Adava so zapoznajngjum man phralencar hem phenjencar taro celo sveto hem so šungjum interesna iskustvija taro adala so sine ki Škola Gilead, pottikningja man te kerav nešto poviše ki služba bašo Jehova. Sar nikogaš angleder, sium sine odlučno te počminav e polnovremeno službaja. Samo so irangjum man khere, dengjum molba bašo opšto pioneri. I podružnica tari Kanada odgovoringja mange agjaar so vakergja prvo te krstinav man. Krstingjum man ko 1 oktomvri, 1950 berš. Jekh masek pokasno, uljum opšto pioneri hem dobingjum mli prvo zadača ko Kapuskasing. Adaja diz sine but dur taro than kote so živinava sine.

 Ko prolet, 1951 berš, i podružnica pottikningja e Svedokon so kerena sine lafi francuski, te razmislinen dali šaj te selinen pe ki provincija Kvebek kote so kerela pe sine lafi francuski. Adathe sine bari potreba. Me džanava sine hem francuski hem angliski, hem adaleske odlučingjum te selinav man. Agjaar, dobingjum zadača te služinav ki Rajn. Nikas na džanava sine adathe. Sine man samo i adresa so spomningjum la angleder. Ama, sa iklilo šukar. Me hem o Marseli ulem šukar amala. Uživingjum ko adala štar berš ki služba ko Kvebek, a ko krajo taro adala štar berš uljum specijalno pioneri.

Džikote sium sine ko Kvebek, but sium sine radosno keda dobingjum pokana te ovav ko 26-to klasi tari Škola Gilead ko Saut Lensing (Njujork). Diplomiringjum ko 12 fevruari, 1956 berš. Dobingjum zadača te služinav ko than kova soj avdive pendžardo sar Gana, b ki zapadno Afrika. Ama angleder te džav, valjani sine te iranav man ki Kanada hem adathe te ačhovav „nekobor kurke“ džikote mle dokumentija te oven gotova.

Ko krajo, adžikergjum efta masek bašo dokumentija ko Toronto. Bešava sine ki familija Krips kola so sine but gostoprimliva. Hem adathe zapoznajngjum lengere čhaja e Šila. Zaljubingjem amen jekh jekheste. Keda planiringjum te rodav la romnjake, reslja mi viza. Me hem i Šila molingjem amen bašo akava hem sepak odlučingjem te džav ki mli zadača. Ama dogovoringjem amen te pišina amenge pismija te šaj te dikha dali hem keda šaj te ženina amen. Na sine lokho te anel pe asavki odluka, ama pokasno halilem kaj adaja sine ispravno odluka.

Otkeda jekh masek patujngjum vozea, brodea hem avionea, resljum ki Akra (Gana). Adathe služingjum sar oblastno nadgledniko. Adava značinela sine kaj valjani sine te patujnav ki celo Gana, ama hem ko phuvja so sine paše uzi late, ko Bregot na Slonovata Koska hem ko Togolend (avdive Togo). Pobaro delo patujnava sine korkori jekhe džipea tari podružnica. Uživinava sine ko sekova momenti!

 Ko vikendija sine man zadače ko pokrainska kongresija. Adaleske so na sine amen kongresna sale, o phralja kerena sine privremena krovija taro kašta taro bambus kola so sine učharde palmakere grankencar hem kola so zaštitinena sine taro kham. Adaleske so ko adala thana na sine frižiderija, o phralja arakhena sine životne hem keda valjani sine te kerel pe hajbaske adalenge so sine prisutna ko kongres, čhinena len sine.

Ko akala kongresija slučingje pe nesave smešna bukja. Jekh puti, džikote jekh misioneri kova so vikinela pe Herb Dženings c ikerela sine govor, našlja jekh gurumni kolatar so valjani sine te kerel pe hajbaske. Prastala sine maškar i bina hem maškar o manuša. O Herb čhinavgja e govorea, a i gurumni dikhjola sine but bunimi. Srekjake, štar zorale phralja uspejngje te astaren e gurumnja hem te ikalen la avri.

A ko rabotna dive keda na sine amen kongres, ko gava so sine paše sikavava sine amaro filmi E Jehovaskiri organizacija ki akcija. O filmi sikavava le sine ko jekh parno platno kova so phandava le sine maškar duj stubija ili kašta. E manušenge ko adava than but svidžinela pe sine o filmi. Bute dženenge, adava sine o prvo filmi so nekogaš dikhle le. Ola silno khuvena sine pumare vasta keda dikhena sine scene kote so krstinena pe manuša. Akava filmi pomožingja okolenge so dikhle le, te haljoven kaj amen siem organizacija soj ko jekhipe ko celo sveto.

Otprilika palo duj berš ki Afrika, sium sine radosno so ko 1958 berš, šaj sine te ovav prisutno ko Megjunarodno kongres ko Njujork. But radujngjum man so šaj sine te dikhav e Šila koja so ali taro Kvebek, kote so služinela sine sar specijalno pioneri. Pišinaja amen sine preku pismija, ama akana šaj sine te ova zaedno. Pučljum la dali mangela te ženinel pe mancar hem prifatingja. Pišingjum e phraleske Nor d hem pučljum le dali šaj i Šila te džal ki Škola Gilead hem palo adava te avel ki Afrika kote so sium sine me. Ov soglasingja pe. I Šila konečno reslja ki Gana. Venčingjem amen ki Akra ko 3 oktomvri, 1959 berš. Dikhlem kaj o Jehova čače blagoslovingja amen bašo adava so o solduj čhivgjem le ko prvo than ko amaro životo.

Ko 1961 berš, dobingjem zadača te služina ko Kamerun. O phralja zamolingje man te pomožinav  te kerel pe jekh nevi podružnica hem adaleske sium sine but zafatimo. Sar nevo sluga e podružnicakoro valjani sine but te sikljovav. Palo adava, ko 1965 berš, doznajngjem kaj i Šila tani khamni. Mora te priznajnav kaj valjangja amenge vreme te naviknina amen ko adava kaj ka ova roditelija. Samo so počmingjem te radujna amen baši akaja nevi odgovornost hem te planirina te irana amen ki Kanada, doživingjem nešto but strašno.

E Šila sine la spontano abortus. O doktori vakergja amenge kaj o bebe so valjangja te bijangjovel sine murš. Akava slučingja pe poviše taro 50 berš angleder, ama amen nikogaš na bistergjem le. Iako siem sine but tažna bašo adava so slučingja pe, sepak ačhilem ki amari zadača koja so but mangaja la sine.

Ko Kamerun, amare phralja hem phenja but puti sine progonime adaleske so sine političko neutralna. I situacija sine panda pološno keda sine pretsedatelska izborija. Ko 13 maj 1970 berš, slučingja pe adava kolestar so najviše daraja sine — e Jehovaskere svedokija sine oficijalno zabranime. Amari šuži podružnica, kolate so selingjem amen samo angleder pandž masek, lele la o vlastija. Bašo samo jekh kurko sa e misioneren, maškar kolende siem sine me hem i Šila, brkingje amen tari phuv. Sine amenge but pharo te mukha amare phralen hem phenjen, soske but mangaja len sine hem siem sine sekirime so ka ovel lencar.

Palo adava, šov masek siem sine ki podružnica ki Francija. Adathe dengjum mandar sa te šaj te pomožinav amare phralenge hem phenjenge ko Kamerun. Ko isto berš dekemvri, dobingjem zadača te služina ki Nigerija koja so počmingja te grižinel pe bašo aktivnostija ko Kamerun. O phralja hem o phenja ki Nigerija but šukar dodžakergje amen hem radosno služingjem adathe nekobor berša.

Ko 1973 berš, valjangjem te ana jekh but phari odluka. E Šila sine la nekobor seriozna problemija sastipaja. Džikote siem sine ko kongres ko Njujork, oj počmingja te rovel hem vakergja mange: „Me našti više agjaar! Nane man više sila, samo nasvaljovava hem but sium umorno“. Služingjem zaedno ki zapadno Afrika poviše taro 14 berš. Radujnava man sine so šaj sine te služinel ko asavko način, ama valjani sine te kera nesave promene. Džikote kergjem lafi baši amari situacija hem but molingjem amen bašo adava, odlučingjem kaj valjani te irana amen ki Kanada kote so ka šaj sine pošukar te grižina amen bašo lakoro sastipe. Adava so mora sine te mukha i misionersko zadača hem i polnovremeno služba, sine o najphare odluke so nekogaš valjangjem te ana len.

Otkeda reslem ki Kanada, počmingjum te kerav buti ko jekh amal kole so džanava le sine beršencar, kole so sine dukjana bašo vrdija ki jekh diz severno taro Toronto. Astargjem stani kirijaja, lelem polovno mebel hem šaj sine te počmina nevo životo bizo te khuva ko borčija. Manglem te živina ednostavno životo hem nadinaja amen sine kaj jekh dive ka šaj palem te počmina e polnovremeno službaja. Siem sine iznenadime  soske adava slučingja pe but posigate nego so očekujngjem.

Ko sabote počmingjum te pomožinav ko than kote so gradinela pe sine jekh nevi kongresno sala, ko Norval (Ontario). Palo nesavo vreme zamolingje man te služinav sar nadgledniko ki kongresno sala. O sastipe e Šilakoro ovela sine pošukar hem adaleske mislingjem kaj šaj te poddržinel man ki akaja zadača. Ko 1974 berš, selingjem amen ko stani so sine ki kongresno sala. Siem sine but radosna so palem počmingjem e polnovremeno službaja!

Srekakje, e Šilakoro sastipe ponadari da ovela sine pošukar. Duj berš pokasno šaj sine te prifatina i zadača te služina ki pokrainsko služba. I pokraina sine ki Manitoba, kanadsko provincija pendžardi palo šudre evenda. Sepak, o baro mangipe so sikavena le sine o phralja hem o phenja, takjarela amen sine. Halilem kaj nane najvažno kote služinaja, nego kaj tano najvažno ponadari da te služina e Jehovaske kaj hem te ova.

Otkeda nekobor berša siem sine ki pokrainsko služba, ko 1978 berš siem sine vikime te služina ko Betel ki Kanada. Kratko palo adava sikliljum jekh phari, ama but važno lekcija. Dobingjum zadača te ikerav govor taro jekh saati tekvaš ko francuski ko jekh posebno sostanok ko Montreal. Ama žalno tano so e publikake mlo govor na sine baš interesno hem jekh phral taro Oddelenie baši služba dengja man sovet bašo adava. Iskreno, tegani valjangjum te haljovav adava so akana haljovava, kaj na sium baš šukar govorniko. Na reagiringjum šukar ko adava sovet hem o razgovor na završingja baš šukar. Me sium sine nervozno hem mislingjum kaj but kritikujnela man, a ni hari na pofalingja man. Greška sine so dozvolingjum o način sar sine mange dendo o sovet hem sar dikhava sine ko phral, te vlijajnel upro adava te na prifatinav o sovet.

Palo nesave dive, jekh phral taro Odbor e podružnicakoro kergja mancar lafi bašo adava. Priznajngjum kaj na reagiringjum šukar ko sovet so sine mange dendo hem vakergjum kaj mange žal bašo adava. Palo adava kergjum lafi e phralea so dengja man o sovet. Ov spremno prifatingja keda izviningjum man leske. Adaja sine lekcija baši poniznost koja so nikogaš nane te bistrav la (Izr. 16:18). But puti molinava man e Jehovaske bašo akava hem odlučno sium nikogaš više te na reagirinav lošno keda ka dobinav sovet.

Poviše taro 40 berš sium ko Betel ki Kanada, a taro 1985 berš služinava ko Odbor e podružnicakoro. Ko fevruari 2021 berš, mi mangli Šila muli. Osven soj mange pharo bizi late, isi man hem problemija sastipaja. Ama doborom sium zafatimo hem srekjno ki služba bašo Jehova, so na razmislinava doborom but bašo „dive mle životoskere“ (Prop. 5:20). Iako ko životo sine man but predizvikija, sepak sine man but poviše blagoslovija. Adava so čhivgjum e Jehova ko prvo than ko mlo životo hem so sium sine 70 berš ki polnovremeno služba, kergja te ovav zadovolno ko životo. Molinava man te šaj o terne phralja hem phenja ponadari da te čhiven e Jehova ko prvo than ko pumaro životo, soske sium uverimo kaj ola da ka oven srekjna hem zadovolna taro životo kova so šaj te ovel amen samo adaleske so služinaja e Jehovaske.