Dža ko teksto

Dža ki sodržina

ISKUSTVO

E Devleskiri sila dikhela pe preku mle slabostija

E Devleskiri sila dikhela pe preku mle slabostija

KEDA mle romnjaja reslem ki Kolumbija ko 1985 berš, adathe sine baro nasilstvo. I vlada borinela pe sine mokjna narkokartelencar ko dizja hem buntovničko vojnikoncar ko planine. Ko podračje ko Medeljin, kote so pokasno služingjum, segde ko ulice sine bande taro terne čhave kolen so sine len oružje. Ola bikinena sine droga, silaja lena sine pare taro manuša, zakaninena pe sine lenge hem mudarena sine parenge. Nikoj lendar na živingja but. Osetinaja amen sine sar ka phene siem sine ko javer sveto.

Sar amen, duj obična manuša tari Finska — jekh taro najseverna phuvja ki akaja planeta, arakhlilem ki južno Amerika? Hem save pouke sikliljum ko sa adala berša?

MLO TERNIPE KI FINSKA

Bijamo sium ko 1955 berš, sar najtikno taro trin murša. Bariljum paše uzo južno brego tari Finska, ko jekh podračje kova so avdive tano pendžardo sar diz Vanta.

Mi daj krstingja pe sar e Jehovaskoro svedoko nekobor berša angleder te bijangjovav. Ama mo dad sine protivniko hem na mukhela sine me daja te proučinel amencar ili te lel amen ko sostanokija. Adaleske oj sikavela amen sine o osnovna bibliska čačipa keda mo dad na sine khere.

Odlučingjum te ačhovav verno e Jehovaske keda sine man efta berš

Panda taro tiknipe sium sine odlučno te ovav poslušno e Jehovaske. Na primer, jekh puti keda sine man efta berš, mli nastavnička doborom but holjangja adaleske so na mangljum te hav verilejtija (finska palačinke ratea). Oj silaja probinela sine te phravel mlo muj te šaj te čhivel mange kotor palačinka. Ama uspejngjum te peljarav i veljuška taro lakoro vas.

Keda sine man 12 berš, mo dad mulo. Otkeda mulo, šaj sine te džav ko sostanokija. O phralja taro sobranie iskreno sine zainteresirime mange hem adava pottikningja man duhovno te napredujnav. Počmingjum sekova dive te čitinav i Biblija hem hor te proučinav amare publikacie. Asavke šukar navike pomožingje mange te krstinav man ko 8 avgust ko 1969 berš, keda sine man 14 berš.

Kratko otkeda završingjum e školaja, počmingjum te služinav sar opšto pioneri. Samo bašo nekobor kurke, selingjum man adari kote so isi pobari potreba — ko Pielavesi, ki centralno Finska.

Ko Pielavesi zapoznajngjum e Sirka — jekh čhaj koja so pokasno uli mi romni. Privlečingja man lakiri skromnost hem adava so but mangela sine e Jehova. Na sine lake važno o ugled ili barvalipe. E soldujenge sine amenge važno te služina e Jehovaske najšukar so šaj, bizi razlika savi zadača ka dobina. Ko 23 mart ko 1974 berš, venčingjem amen. Namesto te dža ko meden mesec, amen gelem te služina ki Kartula, than kote so sine pobari potreba taro objavitelija.

O kher kote so siem sine kirijaja ki Kartula (Finska)

O JEHOVA GRIŽINELA PE SINE AMENGE

O vrda so dengja amen mo phral

Panda taro početok sar lelem amen, o Jehova sikavgja amenge kaj ka grižinel pe bašo amare potrebe ako čhivaja o Carstvo ko prvo than (Mat. 6:33). Na primer, ki Kartula na sine amen vrda. Ko početok patujnaja sine točakoncar. Ama, evendaske o temperature perena sine potele tari nula. Te šaj te propovedina ko baro podračje so sine e sobranie, valjani sine amenge vrda. Ama na sine amen pare te kina jekh.

Iznenadeno, mo pophuro phral alo te posetinel amen. Ov vakergja kaj mangela te del man plo vrda. O osiguruvanje sine više platimo, a amen valjani sine te čhiva samo benzini. Hem agjaar dobingjem o vrda so valjani sine amenge.

O Jehova sikavgja kaj ov lelja i odgovornost te grižinel pe bašo amare materijalna potrebe. A amari zadača sine te čhiva o Carstvo ko prvo than.

I ŠKOLA GILEAD

Amaro klasi ki pionersko škola ko 1978 berš

Džikote siem sine ki Škola bašo pionerija ko 1978 berš, o Rajmo Kvokanen, a jekh taro amare instruktorija, pottikningja amen te da i molba baši Škola Gilead. Adaleske počmingjem te sikljova i anglisko čhib te šaj te ispolnina o uslovija te dža ki adaja škola. Ama panda angleder te ovel amen prilika te phera i molba, siem sine vikime ko Betel ki Finska ko 1980 berš. Ko adava vreme, okola so služinena sine ko Betel našti sine te džan ki Škola Gilead. Ama, amen manglem te služina adari kote so o Jehova mislinela kaj tano najšukar, a na adathe kote amen so mislingjem kaj tano najšukar. Adaleske prifatingjem i pokana. Ama, amen ponadari da sikljovaja sine angliski te šaj ako sine amen prilika te da i molba bašo Gilead.

Nekobor berša pokasno, o Vodečko telo vakergja kaj okola da so služinena ko Betel šaj te den molba bašo Gilead. Odma dengjem o molbe, ama na adaleske so na siem sine srekjna ko Betel. Samo manglem te ova spremna te služina adari kote so isi pobari potreba ako ispolninaja o uslovija bašo adava. Siem sine vikime te dža ko Gilead hem diplomiringjem ko 79-to klasi ko septemvri 1985 berš. Siem sine bičhalde ki Kolumbija.

AMARI PRVO MISIONERSKO ZADAČA

Ki Kolumbija, amari prvo zadača sine te služina ko Betel. Trudinava man sine te kerav mli zadača najšukar so šaj. Ama palo jekh berš ko Betel, osetinava sine kaj valjani amenge nesavi promena. Adava sine o prvo hem posledno puti ko mlo životo so rodingjum pojaver zadača. Palo adava, siem sine bičhalde te služina sar misionerija ki diz Neiva, ko podračje Huila.

Otsekogaš uživinava sine ki služba. Džikote služinava sine korkori sar pioneri ki Finska, ponekogaš džava sine ki služba taro rano sabajle dži kasno rakjate. Hem sar nevo bračno pari, me hem i Sirka nakhaja sine celo dive ki služba. Keda propovedinaja sine ko thana kola so sine dur taro amaro kher, ponekogaš sovaja sine ko amaro vrda. Agjaar, štedinaja sine vreme kova so obično džala amenge sine ko drumo hem šaj sine o tajsutno dive rano sabajle te počmina e službaja.

Sar misionerija palem siem sine vooduševime sar so siem sine angleder ki služba. Amaro sobranie bajrovela sine, a o phralja hem o phenja ki Kolumbija sine pherde mangipe, poštovanje hem cenenje.

I SILA E MOLITVAKIRI

Paše uzi Neiva, o than kote so služinaja sine, sine dizja kote so na sine ni jekh Svedoko. Sekirinava man sine but bašo adava sar o šukar haberi ka propovedinel pe ko adala da thana. Ama adaleske so sine gerilsko vojna, adala thana na sine bezbedna okolenge so na sine adathar. Adaleske, molingjum man nekoj taro adala dizja te ovel e Jehovaskoro svedoko. Ama te šaj te ovel e Jehovaskoro svedoko, mislingjum mange kaj ov bi valjani te ovel tari Neiva. Isto agjaar, molinava man sine okova so ka krstinel pe, palo adava te ovel duhovno zrelo hem te iranel pe ko than kote so bijandilo te šaj te propovedinel. Ama valjani sine te džanav kaj e Jehova isi le pošukar rešenie taro mlo.

Kratko palo adava, počmingjum te proučinav i Biblija jekhe terne čhavea so vikinela pe sine Fernando Gonzalez. Ov živinela sine ko Algesiras, jekh taro dizja kote so na sine Svedokija. Sekova kurko, o Fernando patujnela sine poviše taro 50 kilometre tari Neiva, ko than kote so kerela sine buti. But šukar spreminela pe sine bašo biblisko kursi hem odma počmingja te avel ko sa o sostanokija. Panda taro prvo kurko keda počmingjem te proučina, o Fernando khedela sine e javeren tari pli diz hem sikavela len sine adava so ov siklilo tari Biblija.

E Fernandoja ko 1993

O Fernando krstingja pe ko januari 1990 berš, šov masek otkeda počmingja te proučinel i Biblija. Palo adava, ulo opšto pioneri. Adaleske so više sine jekh Svedoko ko Algesiras, sine dovolno bezbedno te šaj i podružnica te bičhalel specijalna pionerija ko adava than. Ko fevruari 1992 berš, kergja pe jekh sobranie ki adaja diz.

Dali o Fernando propovedinela sine samo ki pli diz? Na. Otkeda ženingja pe, ov hem leskiri romni selingje pe ko San Visente del Kaguan, javer diz kote so na sine Svedokija. Ola pomožingje te kerel pe sobranie adathe. Ko 2002 berš, o Fernando sine imenujmo te služinel sar pokrainsko nadgledniko. Ov hem leskiri romni i Olga tane panda ki akaja služba dži avdive.

Taro akava iskustvo sikliljum kobor tano važno te molina amen bašo konkretna bukja soj povrzime amare teokratsko zadačencar. O Jehova šaj te kerel adava so amen našti te kera. Ko krajo, akaja tani leskiri žetva, a na amari (Mat. 9:38).

O JEHOVA DELA AMEN „HEM I ŽELBA HEM I SILA“

Ko 1990 berš, dobingjem zadača te služina ki pokrainsko služba. Amari prvo pokraina sine ki glavno diz, ki Bogota. Daraja sine kaj ka našti šukar te kera akaja zadača. Me hem mi romni siem obična manuša hem nane amen nesave posebna talentija. Na siem sine sikle te živina ki jekh bari diz kote so sine but manuša. Sepak, o Jehova ispolningja plo vetuvanje soj pišimo ko Filipjanja 2:13: „O Devel dela tumen hem i želba hem i sila te postapinen agjaar sar ov so mangela“.

Pokasno, dobingjem zadača te služina ki jekh javer pokraina, ko podračje taro Medeljin, i diz koja so spomningjum la ko početok. O manuša tari adaja diz siklile te dikhen o nasilstvo ko ulice hem adaleske adava više na smetinela len sine. Na primer, jekh puti džikote vodinava sine jekh biblisko kursi, avrijal ki ulica nesave manuša počmingje te pukajnen pe jekh jekhea. Me mangljum te pašljovav tele, ama o interesenti sine smirimo hem ponadari da čitinela sine o pasus. Keda završingja e čitibaja, ov izviningja pe hem iklilo avrijal. Kratko palo adava, irangja pe duje tikne čhavencar hem smireno vakergja: „Izvini, ama mora sine te lav me čhaven“.

Sine javera da opasna situacie kolende so arakhlilem. Jekh puti džikote propovedinaja sine taro kher ko kher, mi romni prastandili ki mande hem tari dar ko muj sine bledo. Vakergja mange kaj jekh manuš pukajngja ki late. Adava but daravgja man. Ama, pokasno halilem kaj adava manuš na pukajngja ki Sirka, nego ov pukajngja ko jekh javer manuš kova so nakhlja latar.

Sar nakhela sine o vreme, siklilem te na voznemirina amen doborom bašo nasilstvo ko ulice. But siem sine ohrabrime taro primer e Svedokongoro so sine ko adava than adaleske so ola sine but cvrsta hem stabilna iako sine ko slična situacie, pa čak hem ko pološna. Halilem kaj ako o Jehova pomožinela len, ka pomožinel amende da. Sekogaš šunaja sine o sovetija taro starešine so sine ko adava than, pazinaja sine, a sa o javer mukhaja sine ko vasta e Jehovaske.

Šaj te vakera kaj nesave situacie na sine da doborom opasna sar so mislingjem. Jekh puti džikote sium sine ki jekh poseta, šungjum sar ka phene duj džuvlja akošena pe hem vredžinena pe jekh jekhaja. Na mangljum te dikhav sar nekoj akošela pe, ama i interesentka ubedingja man te ikljovav avri. Ko krajo, haliljum kaj ustvari adala sine duj papagalija kola so imitirinena e komšien sar akošena pe.

NEVE ZADAČE HEM PREDIZVIKIJA

Ko 1997 berš, dobingjum zadača te ovav instruktori ki Škola bašo organizacisko osposobuvanje. b Sekogaš ceninava sine adava so šaj sine te ovav prisutno ko teokratska škole. Ama, nikogaš na mislingjum kaj ka ovel man asavki bari čest, te ovav instruktori ki jekh asavki škola.

Pokasno, služingjum sar oblastno nadgledniko. Keda na sine više asavki služba, palem počmingjum te služinav sar pokrainsko nadgledniko. Znači poviše taro 30 berš, šaj sine radosno te služinav sar instruktori hem pokrainsko nadgledniko. Akala zadače angje mange bare blagoslovija. Ama, na sine sa lokho. Te objasninav tumenge soske.

Man isi man cvrsto karakter. Adava pomožingja mange te istrajnav keda sium sine ko phare okolnostija. Ama ponekogaš sium sine preterano revno, agjaar so probinava sine te popravinav o bukja ko sobranija. Ponekogaš, pottikninava sine e javeren te oven ljubezna hem razumna e javerencar. Ama, žalno tano adava so me korkori na sikavava sine adala osobine (Rim. 7:21-23).

Bašo mle slabostija, ponekogaš osetinava man sine but obeshrabrimo (Rim. 7:24). Jekh puti, vakergjum e Jehovaske ki molitva kaj ka ovel najšukar ako mukhava i misionersko služba hem iranava man ki Finska. Adaja rat sium sine ko sostanok. Adava so šungjum adathe, ohrabringja man hem uveringja man kaj valjani te ačhovav ki mli zadača hem ponadari da te kerav buti ko mle slabostija. Panda našti te bistrav kobor jasno o Jehova odgovoringja ki adaja molitva. Isto agjaar, but sium blagodarno so ljubezno pomožingja mange te kerav buti ko mle slabostija.

DOVERBAJA DIKHAVA KI IDNINA

Me hem i Sirka siem but blagodarna e Jehovaske so sine amen i čest pobaro delo taro amaro životo te nakhava le ki polnovremeno služba. Isto agjaar, but sium blagodarno e Jehovaske so dengja man asavki ljubezno hem verno romni.

Panda hari ka pherav 70 berš hem više nane te služinav sar instruktori ko teokratska škole hem sar pokrainsko nadgledniko. Ama adava na razočarinela man. Soske? Adaleske so sium uverimo kaj najbari čest anela e Jehovaske ako skromno služinaja leske hem ako falinaja le taro vilo soj tano blagodarno hem pherdo mangipaja (Mih. 6:8; Mar. 12:32-34). Te šaj te da čest e Jehovaske, na valjani te ovel amen nesavi važno zadača.

Keda setinava man ko zadače so sine man, haljovava kaj na dobingjum len adaleske so sium sine pošukar taro javera, a ni palem adaleske so sine man nesavi posebno sposobnost. Dur taro adava! O Jehova dengja man adala zadače adaleske so sikavgja mange plo šukaripe so na zaslužinava le. Ov dozvolingja mange te kerav adala zadače iako sine man slabostija. Džanava kaj uspejngjum te kerav adala zadače adaleske so pomožingja man o Jehova. Agjaar, preku mle slabostija sikavgja pe e Devleskiri sila (2. Kor. 12:9).

a O iskustvo e phraleskoro Rajmo Kvokanen, e naslovea „Rešeni da mu služime na Jehova“, iklilo ki Stražarska kula taro 1 april, 2006 berš.

b Akaja škola akana vikinela pe Škola bašo polnovremena objavitelija.