1. So očekujnela amendar o Jehova?

 JEKH taro najsrekjna momentija jekhe romeske hem jekhe romnjake tano keda ka bijangjovel lenge jekh sasto bebe. Ama, iako o roditelija but mangena pumare bebe, ola na bi mangena ov sekogaš te ačhovel bebe. Ustvari, ola but ka sekirinen pe ako o bebe na bajrola. Slično, o Jehova but radujnela pe keda keraja amare prva čekorija sar sledbenikija e Isuseskere, ama ov na mangela amen te ačhova tikne čhave ko duhovno pogled (1. Kor. 3:1). Namesto adava, ov očekujnela amendar te ova vozrasna hristijanja (1. Kor. 14:20).

2. So ka dikha ki akaja statija?

² So značinela nekoj te ovel vozrasno hristijani? So valjani te kera te šaj te ova zrela hristijanja? Sar i zorali duhovno hrana pomožinela amenge duhovno te bajrova? Hem soske na valjani te mislina kaj ako siem zrela na valjani ponadari da te kera buti ko amaro amalipe e Jehovaja? Ki akaja statija ka dikha o odgovorija ko akala pučiba.

SO ZNAČINELA NEKOJ TE OVEL ZRELO HRISTIJANI?

3. So značinela nekoj te ovel vozrasno hristijani?

³ Ki Biblija, o grčko lafi soj prevedimo sar „vozrasno“, šaj isto agjaar te značinel „zrelo“, „sovršeno“ hem „celosno“ a (1. Kor. 2:6). Isto sar jekh bebe so prodolžinela te bajrovel sa džikote na ovela vozrasno manuš, amen da valjani te prodolžina te bajrova ko duhovno pogled te šaj te ova vozrasna, javere lafencar, zrela hristijanja. Džangjola pe, čak hem te ova da zrela hristijanja, nikogaš na valjani te čhinava te bajrova ko duhovno pogled (1. Tim. 4:15). Sarine amen, pa čak o terne da, šaj te ova zrela hristijanja. Ama, kotar dikhela pe kaj nekoj tano zrelo hristijani?

4. Taro so dikhela pe kaj nekoj tano zrelo hristijani?

 ⁴ Jekh zrelo hristijani kerela sa adava so rodela lestar o Devel. Ov na birinela te kerel samo adava so leske svidžinela pe. Džangjola pe, adaleske soj tano nesovršeno ov ka kerel greške. Sepak, ple životoja sikavela kaj razmislinela hem postapinela sprema e Devleskiri volja. Ov uravgja i nevi ličnost hem ponadari da trudinela pe sa poviše te razmislinel sar o Devel (Ef. 4:22-24). Ov siklilo te anel mudra odluke sprema e Devleskere zakonija hem načelija hem adaleske na valjani leske baši sekoja buti pravilo te šaj te džanel sar te ponašinel pe. Keda ka anel odluka, ov dela pestar sa te šaj te postapinel sprema late (1. Kor. 9:26, 27).

5. So šaj te slučinel pe jekhe hristijaneske so nane zrelo? (Efešanja 4:14, 15).

⁵ Tari javer strana, jekh hristijani so na barilo ko duhovno pogled šaj lokhe te verujnel okolenge so širinena hovajba hem so vakerena izmislime informacie. Ili, šaj te ovel hovavdo taro okola so širinena teorie bizo dokazija ili taro otpadnikija. b (Čitin Efešanja 4:14, 15.) Ov šaj te ovel ljubomorno e javerenge, te kerel raspravie, te ovel preterano osetlivo hem šaj lokheste te perel ko iskušenie (1. Kor. 3:3).

6. Solea šaj te sporedinel pe o duhovno bajrojbe? (Dikh hem i slika.)

⁶ Sar so sine spomnimo angleder, i Biblija vakerela kaj o način sar nekoj bajrovela ko duhovno pogled tano slično adalea sar nekoj bajrovela ko fizičko pogled. Isi but bukja kola so jekh čhavo na džanela len. Adaleske valjani nekoj soj vozrasno te zaštitinel le hem te vodinel le. Na primer, jekh daj šaj te vakerel ple tikne čhajake te astarel la taro vas džikote nakhena i ulica. Sar ka bajrol, i daj šaj ka mukhel la korkori te nakhel i ulica, ama sepak ka vakerel lake te dikhel ple strane. Keda i čhaj ka ovel vozrasno ka džanel korkori sar te izbeginel o opasnostija. Isto sar so e tikne čhavenge valjani pomoš te šaj te izbeginen o opasnostija, agjaar e hristijanenge so nane zrela, but puti valjani pomoš taro zrela hristijanja te šaj te izbeginen o opasnostija hem te anen mudra odluke. Tari javer strana, keda jekh zrelo hristijani valjani te anel odluka, ov  hor razmislinela bašo bibliska načelija te šaj te dikhel sar o Jehova razmislinela hem tegani postapinela sprema adava.

7. Dali e zrela hristijanenge valjani pomoš taro javera?

⁷ Dali akava značinela kaj jekhe zrelo hristijaneske nikogaš na valjani pomoš taro javera? Džangjola pe kaj na. Čak o zrela hristijanja ponekogaš valjani te roden pomoš. Ama adava so nane zrelo ko duhovno pogled šaj očekujnela o javera te vakeren leske so te kerel, ili o javera te anen odluke namesto leste. Tari javer strana, keda jekh zrelo hristijani rodela pomoš e javerendar so isi len pobaro iskustvo hem mudrost, ov haljovela kaj o Jehova očekujnela lestar korkori te „phiravel plo tovar“ (Gal. 6:5).

8. Ko so razlikujnena pe o zrela hristijanja?

⁸ Isto sar so o vozrasna manuša razlikujnena pe ko fizičko pogled, agjaar hem e zrela hristijanen isi len različna osobine. Na primer, nesave tane but mudra, a javera tane but hrabra. Nesave šaj tane but darežliva, a javera šaj tane but sočuvstvitelna. Osven adava, keda duj zrela hristijanja tane ki slično situacija, ola šaj ka anen različna odluke kola so sepak temelinena pe ko bibliska načelija. Akava but puti slučinela pe keda valjani te anen odluke soj mukhle ki sovest. Adaleske soj svesna bašo akava, ola na osudinena pe maškar peste ako lengere odluke tane različna. Namesto adava, ola trudinena pe te ačhoven ko jekhipe (Rim. 14:10; 1. Kor. 1:10).

SO VALJANI TE KERA TE ŠAJ TE OVA ZRELA HRISTIJANJA?

9. Dali avtomatski bajrovaja ko duhovno pogled? Objasnin.

⁹ Sar so nakhela o vreme, jekh čhavo ka bajrol hem ka ovel vozrasno manuš. Ama nikoj našti avtomatski te ovel zrelo hristijani. Na primer, o phralja hem o phenja taro Korint prifatingje o šukar haberi, krstingje pe, dobingje e Devleskiri sila hem but siklile taro pouke so dengja len o apostol Pavle (Apo. 18:8-11). Sepak, nekobor berša otkeda krstingje pe, but džene lendar na sine zrela ko duhovno pogled (1. Kor. 3:2). So šaj te kera te šaj te na slučinel pe amenge da asavko nešto?

10. So mora te kera te šaj te ova zrela ko duhovno pogled? (Juda 20).

¹⁰ Te šaj te ova zrela, prvo valjani te manga te ova zrela. Okola so mangena „o neiskustvo“, javere lafencar so mangena te ačhoven bebija ko duhovno pogled, nikogaš našti te oven zrela (Izr. 1:22). Amen na mangaja te ova sar nekoj soj vozrasno ko fizičko pogled, ama na mangela te prifatinel i odgovornost korkori te anel odluke, nego ponadari da očekujnela leskere roditelija te odlučinen leske ko than. Namesto adava, mangaja te prifatina i odgovornost te bajrova ko duhovno pogled, javere lafencar te kera buti ko amaro amalipe e Jehovaja. (Čitin Juda 20.) Ako panda trudinea tut te ove zrelo hristijani, molin e Jehova te del tut „hem i želba hem i sila“ te uspejne ko adava (Fil. 2:13).

11. Savi pomoš dela amen o Jehova te šaj te ova zrela hristijanja? (Efešanja 4:11-13).

¹¹ O Jehova na očekujnela amendar korkori te bajrova ko duhovno pogled. Ov dengja amen pastirija hem učitelija ko sobranie kola soj spremna te pomožinen amenge te ova „vozrasna“ ko duhovno pogled „sa džikote na ovaja celosno zrela sar o Hristos“. (Čitin Efešanja 4:11-13.) Isto agjaar, o Jehova dela amen pli sila te šaj te pomožinel amenge te ovel amen „e Hristoseskiri godi“ (1. Kor. 2:14-16). Osven adava, o Devel mukhlja te oven pišime o štar evangelija te šaj te sikavel amen sar o Isus razmislingja, sar  kergja lafi hem sar postapingja džikote sine ki phuv. Adalea so ka razmisline hem ka postapine sar o Isus, ka ispolnine tli cel te ove zrelo hristijani.

SAR POMOŽINELA AMEN I ZORALI DUHOVNO HRANA

12. Soj tano „o osnovno sikljojbe bašo Hristos“?

¹² Te šaj te napredujna dži ki zrelost, na valjani samo te džana „o osnovno sikljojbe bašo Hristos“, javere lafencar o osnovna hristijanska sikljojba. Nesave taro adala osnovna sikljojba tane: o kaibe, i vera, o krstibe hem o voskresenie (Evr. 6:1, 2). Ko akala sikljojba temelinela pe o hristijansko veruvanje. Adaleske, keda o Petar propovedingja e manušenge ki Pedesetnica, ov kergja lafi bašo akala bukja (Apo. 2:32-35, 38). Te šaj te ova e Hristoseskere učenikija, mora te prifatina akala osnovna sikljojba. Na primer, o Pavle predupredingja kaj sekova jekh so na prifatinela o sikljojbe bašo voskresenie, našti te vakerel kaj tano čačutno hristijani (1. Kor. 15:12-14). Sepak, te šaj te ova zrela, mora te džana poviše nego samo o osnovna sikljojba.

13. So valjani te kera te šaj te ovel amen korist tari zorali duhovno hrana koja soj spomnimi ko Evreija 5:14? (Dikh hem i slika.)

¹³ Porazlično taro osnovna sikljojba, ki zorali duhovno hrana nane vklučime samo e Jehovaskere zakonija, nego leskere načelija da kola so pomožinena amen te haljova sar ov razmislinela. Te šaj te ovel amen korist tari akaja duhovno hrana, valjani te proučina i Biblija, hor te razmislina bašo adava so čitingjem hem palo adava te da amendar sa te primenina adava so siklilem. Džikote keraja adava, amen ustvari sikljovaja te ana odluke kola so radujnena e Jehova. c (Čitin Evreija 5:14.)

14. Sar o Pavle pomožingja e Korinkjanenge te napredujnen ki zrelost?

¹⁴ Keda ka arakhljoven ki nesavi situacija kolake so nane nesavo konkretno zakoni ki Biblija, e hristijanenge so nane zrela but puti tano pharo te anen ispravna odluke. Ako ki Biblija nane nesavo konkretno zakoni, nesave mislinena peske kaj šaj te keren so mangena. A javera, rodena pravilo athe kote so na valjani te ovel. Na primer,  izgleda kaj o hristijanja taro Korint pučle e Pavle dali šaj te han hajbe kova so angleder sine dendo nesave idoleske. Namesto te vakerel lenge so te keren, o Pavle sikavgja lenge kaj sekas isi pravo te birinel so ka kerel sprema adava so dozvolinela leske leskiri sovest. Ov spomningja lenge nesave bibliska načelija kola so šaj sine te pomožinen lenge te anen odluka kolaja so lengiri sovest ka ačhol čisto hem kolaja so nane te sopkinen e javeren (1. Kor. 8:4, 7-9). O Pavle sikavgja e Korinkjanen te koristinen o sveta spisija te šaj korkori te anen odluke, namesto te zavisinen taro javera manuša ili te roden samo pravilija. Agjaar, manglja te pomožinel lenge te oven duhovno zrela.

15. Sar o Pavle pomožingja e hristijanenge so sine Evreija te napredujnen ko duhovno pogled?

¹⁵ Taro adava so pišingja o Pavle e hristijanenge so sine Evreija, sikljovaja panda jekh važno pouka. Nesave na prodolžingje te bajroven ko duhovno pogled, ola ustvari ule asavke kaske so palem „valjani thud, a na zorali [duhovno] hrana“ (Evr. 5:12). Ola na siklile hem na prifatingje o neve sikljojba kola so o Jehova otkrinela len sine preku o sobranie (Izr. 4:18). Na primer, but Evreija uporno vakerena sine kaj ponadari da valjani te ikerel pe e Mojseeskoro zakoni, iako 30 berš angleder, o Zakoni čhinavgja te važinel adaleske so sine dendi i otkupno žrtva e Isuseskiri (Rim. 10:4; Tit 1:10). Adala 30 berš sine dovolno te šaj o hristijanja te haljoven kaj na valjani više te ikeren pe ko Zakoni. Znači, e pismoja so pišingja le dži ko Evreija, o Pavle manglja te pomožinel lenge te prifatinen o hor čačipa kola so sikavela len sine. Akava pismo sine baš adava so valjangja e hristijanenge te šaj te bajraren pumari vera kaj o nevo način te obožavinel pe e Jehova kova so sine ando preku o Isus, tano but pošukar. Isto agjaar, dengja len hrabrost ponadari da te propovedinen iako sine len protivibe taro Evreija (Evr. 10:19-23).

PONADARI DA KER BUTI KI TLI ZRELOST

16. Osven so ka napredujna ki zrelost, so javer mora te kera?

¹⁶ Nane dovolno samo te trudina amen te ova duhovno zrela, nego hem valjani te ačhova zrela. Adaleske, na valjani te mislina kaj  ako siem zrela na valjani više te kera buti ko amaro amalipe e Jehovaja (1. Kor. 10:12). Valjani te ispitina amen te šaj te uverina amen kaj ponadari da napredujnaja (2. Kor. 13:5).

17. Sar e Pavleskoro pismo dži ko Kološanja sikavela kaj valjani te ačhova duhovno zrela?

¹⁷ Ko plo pismo dži ko Kološanja, o Pavle panda jekh puti istakninela kobor tano važno te ačhova zrela. Iako o Kološanja sine više duhovno zrela, o Pavle predupredingja len te pazinen te na peren ki zamka te počminen te razmislinen sar o manuša ko sveto (Kol. 2:6-10). O Epafras da, kova so šukar džanela sine e phralen taro sobranie, redovno molinela pe sine te šaj ola dži ko krajo te ačhoven zrela (Kol. 4:12). So sikljovaja taro akava? Hem o Pavle hem o Epafras halile kaj te šaj te ačhova duhovno zrela valjani amenge e Devleskiri pomoš, ama isto agjaar valjani sekoj amendar te trudinel pe te ačhovel duhovno zrelo. Ola mangle o Kološanja te ačhoven vozrasna, javere lafencar duhovno zrela hristijanja, bizi razlika save predizvikija sine len.

18. So šaj te slučinel pe jekhe zrelo hristijaneske? (Dikh hem i slika.)

¹⁸ O Pavle predupredingja e Evreen kaj ako jekh zrelo hristijani na pazinela, šaj te anel dži ko adava o Jehova više nikogaš te na ovel lestar zadovolno. Jekhe hristijaneskoro vilo šaj te ovel zoralo sar bar hem adaleske našti više te kainel pe hem o Devel te prostinel leske. Ama šukar tano adava so o Evreija na ale dži ko akava stepen (Evr. 6:4-9). A so ovela okolencar soj neaktivna ili isklučime, a palo adava ka kainen pe? Ako ponizno kainena pe, ola ka sikaven kaj nane sar okola kolenge so pišingja o Pavle. Džangjola pe, keda ka iranen pe ko Jehova, lenge ka valjani i pomoš so dela la ov (Ezek. 34:15, 16). O starešine šaj te zamolinen jekh zrelo phrale ili phenja te pomožinel lenge palem te oven paše e Jehovaja.

19. Savi cel valjani te ovel amen?

¹⁹ Ako trudinea tut te ove zrelo hristijani, tu šaj te ispolnine adaja cel! Ponadari da ha tari zorali duhovno hrana hem trudin tut so poviše te razmisline sar o Jehova. A ako sian više zrelo hristijani, ker sa so šaj te ačhove duhovno zrelo hristijani — akana hem ki celi večnost.