SIGURNO but ceninea o različna poklonija so dobinea len taro Jehova hem blagodarno sian so ov dozvolinela tuke te odlučine sar te koristine len. Interesno tano adava so i Biblija vakerela kaj i mol da tani poklon taro Devel. Ki late čak pišinela: „O maro radujnkerela e rabotnikon hem i mol kerela o životo pošužo“ (Prop. 10:19; Ps. 104:15). Ama verojatno primetingjan kaj nesave manušen isi len problemi alkoholea. Isto agjaar, o manuša ko celo sveto isi len različno stavi bašo pijbe alkohol. So šaj te pomožinel e hristijanenge te anen mudra odluke keda kerela pe lafi bašo alkohol?

Bizi razlika kote živinaja ili ki savi kultura barilem, valjani te mukha upro amaro stavi hem odluke te vlijajnel e Devleskoro razmislibe, a na e manušengoro soj okolu amende. Samo tegani ka ovel amen pošukar životo.

Verojatno primetingjan kaj but manuša ko sveto piena redovno hem but alkohol. Nesave piena soske adava pomožinela lenge te opuštinen pe. Javera piena te šaj te ikljoven ko krajo e problemencar. A ko nesave thana, ko pijbe but alkohol dikhela pe sar znako baši zrelost ili muršipe.

Ama o hristijanja dobinena mudra sovetija taro lengoro Stvoriteli kova so grižinela pe lenge. Na primer, ov predupredinela amen kaj ka oven amen lošna posledice ako makjovaja. Šaj čitingjan ko Izreki 23:29-35, kote so detalno pišinela bašo jekh mato manuš hem bašo nesave problemija so angja leske o pijbe. a O Daniel, jekh starešina tari Evropa, setinela pe savo životo sine le angleder te doznajnel bašo Jehova hem te primeninel leskere sovetija. Ov vakerela: „Pijava sine but alkohol hem adaleske anava sine lošna odluke. Adaleske, doživingjum but lošna iskustvija hem keda setinava man ki lende panda razočarinava man“.

Sar šaj te ana mudra odluke keda kerela pe lafi bašo alkohol hem agjaar te izbegina o problemija so anela len o preterano pijbe? O klučo tano te mukha e Devleskoro razmislibe te vodinel amare misle hem postapke.

Te dikha so vakerela i Biblija bašo alkohol hem soske nesave manuša piena.

E Devleskoro Lafi na osudinela o umereno pijbe alkohol. Ustvari, ki Biblija pišinela kaj o pijbe mol šaj te anel amenge zadovolstvo. Adathe pišinela: „Radujn tut džikote haja tlo maro, hem pi tli mol radosno vilea“ (Prop. 9:7). O Isus pilja mol ko nesave prilike, a o isto kergje javera da sluge e Jehovaskere (Mat. 26:27-29; Luka 7:34; 1. Tim. 5:23).

Iako e Devleskoro Lafi na osudinela o umereno pijbe, sepak osudinela o makjojbe. Ki leste jasno pišinela: „Ma makjoven moljaja“ (Ef. 5:18). Pa čak vakerela kaj o pijanice „nane te nasledinen e Devleskoro Carstvo“ (1. Kor. 6:10). O Jehova strogo osudinela o preterano pijbe hem o makjojbe. Namesto samo te kera adava so kerena o manuša okolu amende, amen mangaja te ana odluke sprema e Devleskoro razmisluvanje.

Nesave mislinena kaj šaj te pien but alkohol hem ma te makjon. Ama adava tano but opasno. Ki Biblija pišinela kaj okola soj tane „robija e moljake“ šaj te keren seriozna greške hem te ruminen plo amalipe e Jehovaja (Tit 2:3; Izr. 20:1). O Isus čak predupredingja kaj o „preterano pijbe“ šaj te čhinavel nekas te khuvel ko e Devleskoro nevo sveto (Luka 21:34-36). Tegani, so šaj te pomožinel jekhe hristijaneske te izbeginel o problemija kola so lokhe šaj te aven ako preterano piela alkohol?

Opasno tano te mukha amari kultura te vlijajnel upro amaro stavi bašo alkohol. Keda kerela pe lafi bašo hajbe hem pijbe, o hristijanja anena mudra odluke kola soj sprema e Devleskiri volja. I Biblija setinkerela amen: „Bilo te han ili bilo te pien ili bilo so javer te keren, keren sa baši e Devleskiri slava“ (1. Kor. 10:31). Te dikha nekobor pučiba hem bibliska načelija.

Dali pijava alkohol te šaj o javera te prifatinen man? Ki 2. Mojseeva 23:2 pišinela: „Ma dža palo mnoštvo“. Akate o Jehova predupredingja e Izraelcon te na džan palo primer e manušengoro so na kerena leskiri volja. Akava sovet tano korisno e hristijanenge avdive da. Ako dozvolinaja o javera te vlijajnen upro amaro stavi hem amare odluke povrzime alkoholea, hari pohari šaj te čhinava te živina sprema e Devleskere merilija hem agjaar šaj te našava amaro amalipe lea (Rim. 12:2).

Dali pijava te šaj te sikavav kobor sium silno? Ko nesave kulture tano normalno hem prifatlivo te piel pe but hem redovno (1. Pet. 4:3). Ama, primetin ko so pottikninena amen o lafija taro 1. Korinkjanja 16:13: „Oven džangavde, oven cvrsta ki vera, oven hrabra hem ačhoven zorale“. Šaj li o alkohol čače te pomožinel nekaske te ovel silno? Na. Sprotivno taro adava, o alkohol šaj lokhe te slabonkerel nekaskiri sposobnost jasno te razmislinel hem te anel šukar odluke. Znači o preterano pijbe alkohol na sikavela kaj nekoj tano silno, nego adava tano dokaz kaj nekoj tano slabo. Ko Isaija 28:7 opišinela okole soj šamutimo taro alkohol sar nekoj so pogrešno proceninela o bukja.

I čačutni sila avela taro Jehova hem vklučinela te ačhova džangavde hem te ova cvrsta ki vera (Ps. 18:32). Akava šaj te kera le ako pazinaja hem izbeginaja opasnostija hem ako anaja odluke kola so nane te ruminen amaro amalipe e Jehovaja. Džikote o Isus sine ki phuv, ov sikavgja asavki sila hem o javera poštujnena le sine soske sine hrabro hem odlučno te kerel adava soj ispravno.

Dali pijava alkohol te šaj te našav taro problemija? Jekh psalmisti kole so pottikningja le o Jehova, pišingja o sledno: „Keda pherdiljum but misle so na dena man mir, tu  [Jehova] utešingjan man hem smiringjan man“ (Ps. 94:19). Ako sian sekirimo bašo nešto, tegani rode pomoš taro Jehova, a na ko alkohol. Nešto so šaj te pomožinel tuke te na ove doborom sekirimo tano te moline tut počesto e Jehovaske. Isto agjaar, but džene halile kaj tano korisno te roden sovet taro nesavo zrelo phral ko sobranie. Ustvari, ako nekoj piela alkohol te šaj te ikljol ko krajo e problemencar tegani šaj nane te ovel doborom odlučno te postapinel ispravno (Osi. 4:11). O Daniel kole so spomningjem le angleder, priznajngja: „Sium sine but sekirimo hem osetinava man sine krivo. Pijava sine te šaj te ikljovav ko krajo e problemencar, ama o problemija sa poviše bajrona sine, našavgjum bute amalen hem o poštovanje korkori mange“. So pomožingja e Danieleske? Ov vakergja: „Haliljum kaj valjani te rodav uteha taro Jehova, a na ko alkohol. Ko krajo, o Jehova pomožingja mange te rešinav mle problemija“. O Jehova tano sekogaš spremno te pomožinel amenge, čak keda mislinaja kaj nane nadež baši amari situacija (Fil. 4:6, 7; 1. Pet. 5:7).

Ako ponekogaš piea alkohol, ispitin tut te šaj te dikhe kobor redovno ili but piea. Šaj te puče tut: „Dali nekoj tari familija ili nesavo paše amal vakergja mange kaj tano hari sekirimo bašo adava kobor but pijava? Ako oja, adava sikavela kaj počmingja te ovel tut navika pijbaske hem kaj isi tut problemi bašo kova so na sian svesno. „Dali akana pijava poviše taro angleder?“ Akava šaj te slučinel pe nekaske kova so iako nane zavisno taro alkohol, ama džala ko adava pravco. „Šaj li te izdržinav bizo alkohol nekobor dive ili poviše vreme?“ Ako na, tegani o pijbe ulo tuke hor navika ili uljan zavisno taro alkohol. Adava šaj ka značinel kaj valjani tuke profesionalno pomoš te šaj te nakhave adava problemi.

Adaleske so o pijbe šaj te kerel but problemija, nesave hristijanja odlučingje hič te na pien. A javera odlučingje te na pien adaleske so na svidžinela pe lenge o vkus. Ako nesave taro okola so pendžarea len angje asavki odluka, šaj te sikave kaj poštujnea lengiri odluka agjaar so nane te kritikujne len.

 Šaj haliljan kaj tano pošukar te čhive tuke granice bašo adava kobor alkohol ka pie. Ili šaj ka čhive tuke pravilo bašo adava kobor redovno ka pie — šaj jekh puti ko kurko ili umereno džikote haja maro. Javera čhivgje peske granice bašo adava savi vrsta alkohol ka pien. Na primer, odlučingje umereno te pien samo mol ili pivo, a te na pien jaka pijalokija čak ako tane mešime javere pijalokoncar. Otkeda ka čhive tuke jasna granice bašo pijbe, ka ovel tuke polokho te ikere tut ki lende. Jekh zrelo hristijani na valjani te sekirinel pe so ka mislinen o javera bašo odluke so anela len hem so mangela te ikerel pe ki lende.

Keda anaja odluke bašo alkohol valjani te mislina e javerenge da. Ko Rimjanja 14:21 pišinela: „Šukar tano te na hal pe mas hem te na piel pe mol ili te kerel pe bilo so javer so ka peravel tle phrale“. Sar šaj te primenine akava sovet? Sikav phralikano mangipe. Ako mislinea kaj adava so piea alkohol ka smetinel nekaske, tegani o mangipe ka pottikninel tut te na pie ki adaja prilika. Agjaar ka sikave kaj mangea e javeren hem kaj poštujnea len hem kaj na rodea tli korist, nego lengiri (1. Kor. 10:24).

Isto agjaar, šaj o vlastija angje nesave zakonija bašo alkohol. Džangjola pe, jekh hristijani ka poštujnel akala zakonija. Adala zakonija šaj odredinena tari koja vozrast šaj nekoj te počminel te piel alkohol, ili šaj zabraninena te vozinel pe ili te upravinel pe nesave mašinaja ako piela pe alkohol (Rim. 13:1-5).

O Jehova sikavela kaj poštujnela amen adalea so dengja amen sloboda te odlučina sar ka koristina o but poklonija so dengja amen. Ki akaja sloboda tane vklučime amaro pravo te odlučina so ka ha hem so ka pija. Te trudina amen amare odlukencar te sikava kaj ceninaja akaja sloboda agjaar so ka koristina la te šaj te slavina amare nebesno Dade.