1. Keda razmislinaja baši e Avraameskiri vera, kova pučibe šaj pučaja amen?

 IAKO but džene šungje bašo Avraam, but lendar na džanena but baši leste. Ama tu but džanea bašo akava verno sluga. Na primer, džanea kaj baši leste vakerela pe kaj tano „dad sa okolengoro so isi len vera“ (Rim. 4:11). Sepak, šaj pučea tut: „Dali šaj te džav palo e Avraameskoro primer hem te ovel man isto sar leskiri vera?“ Sigurno kaj šaj.

2. Soske tano važno te proučina e Avraameskoro primer? (Jakov 2:22, 23).

² Jekh način sar šaj te razvina sar e Avraameskiri vera tano agjaar so ka proučina leskoro primer. O Avraam sekogaš kerela sine adava so rodela lestar sine o Devel — ov selingja pe ki jekh but dur phuv, beršencar živingja ko šatorija hem sine spremno te žrtvujnel ple mangle čhave e Isako. O Avraam kergja sa akala bukja adaleske so sine le silno vera. Ple veraja hem ple postapkencar ov radujnkergja e Jehova hem ulo lea paše amal. (Čitin Jakov 2:22, 23.) O Jehova mangela sarine amen — isto agjaar hem tu da — te doživina o ista blagoslovija. Adaleske ov vodingja e bibliska pisatelen e Pavle hem e Jakove te pišinen bašo e Avraameskoro primer. Ki akaja statija ka dikha soj tano pišimo bašo Avraam ko Rimjanja 4-to poglavje hem ko Jakov 2-to poglavje. O solduj džene pišingje nešto važno bašo Avraam.

3. Taro kova biblisko stiho citiringje hem o Pavle hem o Jakov?

³ O Pavle hem o Jakov citiringje tari 1. Mojseeva 15:6, kote so pišinela: „O Avraam verujngja e Jehova, a ov bašo adava dikhela sine ki leste sar pravedno“. Keda jekh manuš tano  pravedno anglo e Jehovaskere jakhja, adava značinela kaj o Jehova prifatinela le sar plo sluga, čak dikhela ki leste sar bizi greška. Kobor šukar tano adava so jekh nesovršeno grešno manuš, šaj te ovel pravedno anglo e Devleskere jakhja! Sigurno tu da mangea o Jehova te dikhel ki tute sar pravedno hem adava šaj te ovel. Akana ka dikha soske o Jehova dikhela sine ko Avraam sar pravedno hem so valjani amen te kera te šaj ki amende da te dikhel agjaar.

4. So sprečinela e manušen te oven pravedna?

⁴ Ko plo pismo dži ko Rimjanja, o Pavle pišingja kaj sa o manuša grešinena (Rim. 3:23). Tegani, sar šaj o Devel te ovel zadovolno nekastar hem te dikhel le sar pravedno, ili bizi greška? Te šaj te pomožinel sa e iskrena hristijanenge te dobinen o odgovor ko akava, o Pavle koristingja e Avraameskoro primer.

5. Soske o Jehova vakergja e Avraameske kaj tano pravedno? (Rimjanja 4:2-4).

⁵ O Jehova vakergja kaj o Avraam tano pravedno panda džikote sine ki hanaansko phuv. Soske o Jehova šaj sine te dikhel ko Avraam sar pravedno? Dali adaleske so o Avraam sovršeno ikergja pe ko e Mojseeskoro zakoni? Sigurno kaj na (Rim. 3:13). O Zakoni sine dendo e Izraelconge poviše taro 400 berš otkeda o Devel vakergja kaj o Avraam tano pravedno. Tegani soske o Devel šaj sine te vakerel kaj o Avraam tano pravedno? O Jehova sikavgja leske šukaripe so na zaslužinela pe hem dikhlja ki leste sar pravedno adaleske so sine le vera. (Čitin Rimjanja 4:2-4.)

6. Soske o Jehova vakerela bašo jekh nesovršeno manuš kaj tano pravedno?

⁶ O Pavle vakergja kaj keda nekoj isi le vera ko Devel ov dikhela ki leste sar „pravedno baši leskiri vera“ (Rim. 4:5). O Pavle isto agjaar vakergja: „O David da kerela lafi baši jekhe manušeskiri radost kole so o Devel dikhela sar pravedno ama na bašo leskere postapke: ’Radosna tane okola kaskere so postapke kolencar so phagena o zakoni tane prostime hem kaskere grevija tane učharde. Radosno tano o manuš kas so o Jehova na krivinela bašo grevo‘“ (Rim. 4:6-8; Ps. 32:1, 2). O Devel prostinela ili učharela o grevija okolengere so isi len vera ki leste. Ov celosno prostinela len hem nikogaš više na spomninela len. Ko asavke manuša dikhela sar nekoj so nane len greške hem tane pravedna adaleske so isi len vera.

7. Ki koja smisla e Devleskere sluge taro purano vreme sine pravedna?

⁷ Iako o Avraam, o David hem javera verna sluge sine pravedna anglo Devel, sepak ola ponadari sine nesovršena hem grešna. Ama adaleske so sine len vera, o Devel dikhela sine ki lende sar bizi greška, posebno keda sporedinela len sine okolencar so na sine len vera ki leste (Ef. 2:12). Sar o Pavle so pišingja ko plo pismo, mora te ovel amen vera te šaj te ova paše e Devlea. Adava sine slučaj e Avraamea hem e Davidea, a šaj te ovel slučaj amencar da.

8-9. Savo pogrešno mislenje isi nesaven bašo adava so pišingje o Pavle hem o Jakov, hem soske?

⁸ Vekoncar o verska hristijanska vodačija našti sine te soglasinen pe sar tane povrzime i vera hem o postapke. Nesave sveštenikija sikavena kaj dovolno tano te ovel tut vera ko Gospodari o Isus Hristos te šaj te ove spasimo. Šaj šungjan sar vakerena: „Verujn ko Isus hem ka ove spasimo“. Nesave šaj čak citirinena e Pavleskere lafija: „O Devel dikhela [e manuše] sar pravedno ama na  baši leskere postapke“ (Rim. 4:6). A javera vakerena kaj te šaj te spasine tut, valjani te dža ko thana kola so mislinena pe kaj tane sveta hem te kere javera šukar bukja. Ola šaj citirinena o lafija taro Jakov 2:24: „O manuš ka ovel pravedno anglo Devel bašo ple postapke, a na samo baši pli vera“.

⁹ Adaleske so isi različna veruvanja, nesave bibliska izučuvačija mislinena kaj o Pavle hem o Jakov na soglasingje pe bašo adava soj tano považno, i vera ili o postapke. Sprema nesave sveštenikija, o Pavle verujnela sine kaj te šaj o Devel te dikhel ki tute sar pravedno valjani tuke samo vera. Ama, o Jakov mislinela sine kaj o postapke tane but považna. Bašo akava, jekh religiozno profesori vakergja: „O Jakov na halilo soske o Pavle mislingja kaj nekoj šaj [te ovel pravedno anglo Devel] samo baši pli vera, a na bašo ple postapke“. Ama keda o Pavle hem o Jakov pišingje ple pismija, o Jehova e soldujen vodingja ple duhoja (2. Tim. 3:16). Znači, mora te ovel jekh logično način te šaj te objasninel pe akaja razlika. Te šaj te haljova akava valjani te dikha o kontekst.

10. Bašo kola „postapke“ glavno kergja lafi o Pavle? (Rimjanja 3:21, 28). (Dikh hem i slika.)

¹⁰ Bašo kola „postapke“ kergja lafi o Pavle ko Rimjanja 3-to hem 4-to poglavje? Ov glavno mislinela sine bašo „postapke so rodela len o Zakoni“ — e Mojseeskoro zakoni, kova so o Jehova dengja le e Izraelconge ki planina Sinaj. (Čitin Rimjanja 3:21, 28.) Izgleda nesave evrejska hristijanenge ko e Pavleskoro vreme sine pharo te prifatinen kaj na valjani više te ikeren pe ko e Mojseeskoro zakoni. Znači, o Pavle koristingja e Avraameskoro primer te dokažinel kaj te šaj nekoj te ovel pravedno anglo Devel na valjani te kerel „o postapke so rodela len o Zakoni“, nego valjani te ovel le vera. Akava but ohrabrinela amen soske sikavela  kaj o Devel šaj te dikhel amen sar pravedna. Ako razvinaja vera ko Devel hem ko Hristos, adava ka pomožinel amenge te ovel amen e Devleskoro odobruvanje.

11. Bašo kola „postapke“ kergja lafi o Jakov?

¹¹ Tari javer strana o „postapke“ kolenge so kergja lafi o Jakov ko 2-to poglavje nane o „postapke so rodela len o Zakoni“ kolenge so kergja lafi o Pavle. O Jakov kergja lafi bašo postapke ili aktivnostija kola so o hristijanja kerena ko pumaro sekojdnevno životo. Asavke postapke sikavena dali jekhe hristijane isi le čačutni vera ko Devel ili na. Te dikha duj primerija so koristingja len o Jakov.

12. Sar o Jakov objasningja kaj i vera hem o postapke tane povrzime? (Dikh hem i slika.)

¹² Ko plo prvo primer, o Jakov kergja lafi bašo adava kobor tano važno o hristijanja te na oven pristrasna sprema o javera. Te šaj te istakninel akaja misla, ov kergja lafi bašo jekh manuš kova so ponašingja pe šukar jekhe barvalea, a na sine ljubezno jekhe čorolea. O Jakov objasningja kaj akava manuš šaj te vakerel kaj isi le vera, ama leskere postapke na sikavena adava (Jak. 2:1-5, 9). Ko plo dujto primer, o Jakov kergja lafi bašo jekh manuš kova so dikhlja kaj leskoro phral ili phen nane len so te uraven ili so te han a na kerela ništo te šaj te pomožinel len. Čak ako adava manuš vakerela kaj isi le vera, leskere postapke na sikavena adava. Adaleske, leskiri vera na vredinela. Sar so pišingja o Jakov: „I vera bizo postapke tani muli“ (Jak. 2:14-17).

13. Kole primerea sikavgja o Jakov kaj amari vera valjani te dikhel pe taro amare postapke? (Jakov 2:25, 26).

¹³ O Jakov vakergja kaj i Raav tani šukar primer koja so ple postapkencar sikavgja kaj isi la vera. (Čitin Jakov 2:25, 26.) Oj šungja bašo Jehova hem halili kaj ov  pomožinela e Izraelcon (Is. Nav. 2:9-11). Lakere postapke sikavgje kaj isi la vera agjaar so zaštitingja duje izraelsko špionen keda lengoro životo sine ki opasnost. Adaleske, baši akaja nesovršeno džuvli koja so na sine Izraelka vakerela pe kaj sine pravedno isto sar o Avraam. Taro lakoro primer sikljovaja kobor tano važno amare postapkencar te sikava kaj isi amen vera.

14. Soske šaj te vakera kaj adava so pišingje o Pavle hem o Jakov nane sprotivno jekh jekhea?

¹⁴ Znači, o Pavle hem o Jakov kergje lafi baši vera hem postapke taro duj različna strane. O Pavle vakergja e evrejsko hristijanenge kaj nikogaš nane te ugodinen e Jehovaske samo adalea so ka ikeren pe ko e Mojseeskoro zakoni. A o Jakov manglja te istakninel kobor tano važno sa o hristijanja te sikaven vera agjaar so ka keren šukaripe e javerenge.

15. Ko kola načinija šaj te sikava vera preku amare postapke? (Dikh hem i slika.)

¹⁵ O Jehova na vakerela kaj, te šaj te dikhel ki amende sar pravedna amen mora te kera o ista bukja so kergja o Avraam. Ustvari, isi but načinija sar šaj te sikava amari vera preku amare postapke. Šaj ljubezno te dodžakera e neven ko sobranie hem te pomožina e phralen hem e phenjen kolenge so valjani pomoš. Osven adava, šaj te kera šukaripe amare familijake, soske akala tane o bukja so o Devel ka odobrinel len hem ka blagoslovinel len (Rim. 15:7; 1. Tim. 5:4, 8; 1. Jov. 3:18). Jekh taro najvažna načinija sar šaj te sikava kaj isi amen vera tano agjaar so revno ka propovedina o šukar haberi (1. Tim. 4:16). Sarine šaj amare postapkencar te sikava kaj isi amen vera ko e Jehovaskere vetuvanja hem kaj leskoro način sar postapinela tano najšukar. Ako keraja adava, šaj te ova sigurna  kaj o Devel ka dikhel ki amende sar pravedna hem ka ova leskere amala.

16. Sar i nadež so sine e Avraame sine povrzimi leskere veraja?

¹⁶ Ko Rimjanja 4-to poglavje tani istaknimi jekh javer važno pouka koja so šaj te sikljova la taro Avraam — kobor tani važno i nadež. O Jehova vetingja kaj preku o Avraam „but narodija“ ka oven blagoslovime. Zamislin koja šuži nadež sine e Avraame! (1. Moj. 12:3; 15:5; 17:4; Rim. 4:17). Ama nakhle but berša, e Avraame sine le 100 berš, e Sara 90 berš, a o čhavo so sine lenge vetimo panda na dobingje le. Ola šaj sine te mislinen kaj našti te ovel len čhave adaleske soj tane but phure. Akava sine baro ispit e Avraameske. Sepak, baši leske čitinaja: „Adaleske so sine le nadež, sine le vera kaj ka ovel dad bute narodonge“ (Rim. 4:18, 19). Ko krajo, leskiri nadež ispolningja pe. Bijandilo leske o Isak — o čhavo kole so but vreme adžikergja (Rim. 4:20-22).

17. Kotar džanaja kaj o Devel šaj te dikhel amen sar pravedna hem kaj šaj te ova leskere amala?

¹⁷ Šaj te ovel amen e Devleskoro odobruvanje hem te ova leskere pravedna amala, isto sar so sine o Avraam. Adava istakningja o Pavle keda pišingja: „O lafija ’dikhlja pravedno ki leste‘ na sine pišime samo [bašo Avraam], nego hem amenge kolende so ka dikhel sar pravedna adaleske so verujnaja ki okoleste so voskresningja e Isuse taro mule, amare Gospodare“ (Rim. 4:23, 24). Isto sar o Avraam, valjani te ovel amen vera ko Jehova, te postapina šukar hem te ovel amen nadež. O Pavle ko 5-to poglavje prodolžingja te kerel lafi baši nadež, a adava ka dikha poviše ki sledno statija.