1. So valjani te kera te šaj te ova zrela hristijanja?

 ČAČE tano čudno kobor sigate bajrovena o čhave hem ovena vozrasna. Sar ka phene o čhave taro jekh puti bajrovena. Ama, te šaj nekoj te ovel zrelo hristijani, mora te trudinel pe. Adava na ovela taro jekh puti b (1. Kor. 13:11; Evr. 6:1). Te šaj te ispolnina adaja cel, valjani te ova paše amala e Jehovaja. Isto agjaar valjani amenge e Devleskiri sila te šaj te razvina osobine kola so svidžinena pe leske, te oven amen korisna veštine hem te spremina amen bašo odgovornostija so šaj ka oven amen ki idnina (Izr. 1:5).

2. So sikljovaja tari 1. Mojseeva 1:27, hem bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

² Keda o Jehova kergja e manušen ki phuv, ov kergja murš hem džuvli. (Čitin 1. Mojseeva 1:27.) Jasno tano kaj o murša hem o džuvlja fizički razlikujnena pe, ama isi javera da razlike maškar lende. Na primer, o Jehova dengja e muršeske hem e džuvljake konkretna uloge hem adaleske valjani lenge osobine hem veštine kola so ka pomožinen lenge te ispolninen adala uloge (1. Moj. 2:18). Ki akaja statija ka dikha so šaj te keren o terne phenja te šaj te oven zrela hristijanke. A ki sledno statija ka dikha so šaj te keren o terne phralja.

3-4. Kote šaj o terne phenja te arakhen šukar primerija palo kolende so šaj te džan? (Dikh hem i slika.)

³ Ki Biblija tane spomnime but džuvlja kola so mangle e Jehova  hem služingje leske. c Ola tane šukar primer sarinenge amenge. Sar so vakerela o glavno stiho ki akaja statija, ola sine „uramnotežena“ hem „verna ko sa“. Osven adava, o phenja šaj te arakhen zrela hristijanke ko pumaro sobranie kolengoro so primer vredinela te sledinen.

⁴ Terne phenjalen, razmislinen kole zrelo phenjengoro primer šaj te sledinen. Primetinen kola šuže osobine isi len. Palo adava razmislinen sar šaj tumen da te sikaven o ista osobine. Ko sledna pasusija ka dikha trin važna osobine kola so valjani te ovel e zrela hristijanken.

5. Soske i poniznost tani važno jekhe zrelo hristijankake?

⁵ I poniznost tani važno osobina so valjani te ovel e zrelo hristijanen. Ako jekh džuvli tani ponizno, ka ovel la šukar amalipe e Jehovaja hem e javerencar (Jak. 4:6). Na primer, jekh romni so mangela e Jehova ponizno birinela te prifatinel o načelo bašo poglavarstvo kova so dengja le lakoro nebesno Dad (1. Kor. 11:3). Akava načelo šaj ko različna načinija te primeninel pe hem ko sobranie hem ki familija. d

6. So šaj te sikljoven o terne phenja tari poniznost e Rebekakiri?

⁶ Te dikha e Rebekakoro primer. Oj sine mudro džuvli koja so celo plo životo angja hrabra odluke hem džanlja keda hem sar te reagirinel (1. Moj. 24:58; 27:5-17). Sepak, oj sikavgja poštovanje hem sine podložno (1. Moj. 24:17, 18, 65). Ako sian ponizno sar i Rebeka hem ako poddržinea okolen kaske so o Jehova dengja odgovornost te predvodinen, tegani ka ove šukar primer tle familijake hem ko sobranie.

7. Sar šaj o terne phenja te džan palo primer e Estirakoro hem te sikaven skromnost?

⁷ I skromnost tani panda jekh osobina koja so valjani sa e zrela hristijanenge. I Biblija vakerela „i mudrost tani okolende soj  skromna“ (Izr. 11:2). I Estira sine skromno hem verno služingja e Devleske. Adaleske so sine skromno oj na uli gordo keda uli carica. Oj šungja o sovet ple pophure bratučeteskoro, o Mardohej (Est. 2:10, 20, 22). Šaj te sikave skromnost sar i Estira agjaar so ka rode mudra sovetija hem ka primenine len (Tit 2:3-5).

8. Sprema 1. Timotej 2:9, 10, sar i skromnost ka pomožinel e phenjenge mudro te birinen so ka uraven hem sar ka doterinen pe?

⁸ I Estira sikavgja skromnost ko javer da način. Iako sine but šuži, sepak oj na mangela sine te istakninel pe (Est. 2:7, 15). Sar šaj e hristijanken te ovel len korist taro e Estirakoro primer? Jekh način tano istaknimo ko 1. Timotej 2:9, 10. (Čitin.) O apostol Pavle pottikningja e hristijanken pe urajbaja te sikaven kaj tane skromna hem razumna. O grčka lafija kola so o Pavle koristinela akate sikavena kaj jekh hristijanka valjani sekogaš te uravel pe pristojno hem te ovel obzirno sprema e javerengere čuvstvija hem mislenje. Amen but ceninaja amare mangle phenjen kola so uravena pe skromno!

9. So šaj te sikljova taro primer e Avigeakoro?

⁹ I razboritost tani panda jekh osobina kola so valjani te sikaven sa o zrela hristijanke. Soj tani i razboritost? Oj tani sposobnost šukar te procenine o bukja, te razlikujne o ispravno taro pogrešno hem palo adava te ane mudro odluka. Razmislin baši Avigeja. Lakoro rom angja pogrešno odluka koja so lošno ka vlijajnel sine upro sekova jekh taro leskoro kher. I Avigeja odma kergja nešto. Adaleske so sine razborito, oj spasingja životija (1. Sam. 25:14-23, 32-35). I razboritost isto agjaar pomožinela amen te džana keda te kera lafi, a keda te čutina. A pomožinela amen te ova uramnotežena keda sikavaja lično interes e javerenge te šaj te na ana len ki nezgodno situacija (1. Sol. 4:11).

10-11. Savi korist ka ovel tut hem e javeren ako džanea šukar te čitine hem te pišine? (Dikh hem i slika.)

¹⁰ Jekh hristijanka valjani te sikljovel korisna veštine. Ako jekh čhaj sikljola nesave veštine taro tiknipe, adava ka koristinel lake ko celo lakoro životo. Te dikha nesave primerija.

¹¹ Sikljov šukar te čitine hem te pišine. Ko nesave kulture mislinela pe kaj nane važno o džuvlja te džanen te pišinen hem te čitinen. Ama adala veštine tane važna sekole hristijaneske e (1. Tim. 4:13). Adaleske, ma dozvolin nešto te čhinavel tut te sikljove šukar te čitine hem te pišine. Savi korist ka ovel tut taro adava? Asavke veštine ka pomožinen tuke te arakhe buti hem te ačhove  ki late. Isto agjaar ka ovel tuke polokho te proučine i Biblija hem te sikave e javeren baši late. A soj najvažno, džikote čitinea e Devleskoro Lafi hem razmislinea baši leste ka ove sa popaše e Jehovaja (Is. Nav. 1:8; 1. Tim. 4:15).

12. Sar o Izreki 31:26 ka pomožinel tuke te džane sar te kere lafi e javerencar?

¹² Sikljov sar te kere lafi e javerencar. E hristijanenge akava tano but važno. O Jakov dengja amen akava sovet: „Sekova manuš valjani te ovel spremno sigate te šunel, a pohari te kerel lafi“ (Jak. 1:19). Keda šukar šunea e javeren džikote kerena lafi, tegani sikavea sočuvstvo sprema lende (1. Pet. 3:8). Ako na sian sigurno dali šukar haliljan adava so vakergja nekoj ili sar osetinela pe, puč soodvetna pučiba. Palo adava razmislin šukar angleder te vakere nešto (Izr. 15:28). Puč tut: „Dali adava so ka vakerav tano čače hem dali tano ohrabruvačko? Dali adalea sikavava poštovanje hem ljubeznost?“ Sikljov taro zrela phenja kola so džanena sar te keren lafi e javerencar. (Čitin Izreki 31:26.) Primetin ko savo način kerena lafi. Kobor pošukar sikavea akala veštine, doborom polokhe ka kere tuke amala hem ka ove ko mir lencar.

13. Sar šaj te ove bukjarni? (Dikh hem i slika.)

¹³ Sikljov te grižine tut tle khereske. Ko but thana, pobaro delo taro kherutne bukja završinena o džuvlja. Ti daj ili nesavi javer bukjarni phen šaj te pomožinel tuke te sikljove veštine so ka valjanen tuke. Jekh phen so vikinela pe Sindi vakerela: „Jekh taro najvredna poklonija so dengja man mi daj sine adava so sikavgja man te arakhav radost hem zadovolstvo ki buti. Adava so sikliljum te kerav hajbaske, te čistinav, te sivav hem te pazarinav pomožingja mange te džanav sar te grižinav man korkori mange hem poviše te kerav e Jehovaske ki služba. Isto agjaar, mi daj sikavgja man te ovav gostoprimlivo, a adava dengja man prilika te zapoznajnav but šukar phralen hem phenjen hem te džav palo lengoro primer“ (Izr. 31:15, 21, 22). Jekh bukjarni hem gostoprimlivo džuvli tani baro blagoslov ple familijake hem e sobranieske (Izr. 31:13, 17, 27; Apo. 16:15).

14. So sikljovea tari Kristel hem so na valjani te bistre?

¹⁴ Sikljov te grižine tut korkori tuke. Jekh važno cel bašo sa o zrela hristijanja tani te sikljoven te grižinen pe korkori peske hem te oven zadovolna adalea so isi len (Fil. 4:11; 2. Sol. 3:7, 8). Jekh phen koja so vikinela pe Kristel vakerela: „Džikote džava sine ki sredno škola, mle roditelija pomožingje mange te birinav predmetija kolendar so šaj sine te sikljovav praktična veštine. Mo dad pottikningja man te birinav smetkovodstvo, a adava but koristingja mange pokasno ko životo“. Nane dovolno samo te sikljove veštine kola so ka pomožinen tuke te arakhe buti, nego trudin tut isto agjaar te  džane sar te koristine o pare te šaj te na trošine poviše taro adava so isi tut (Izr. 31:16, 18). Ako sian zadovolno adalea so isi tut hem ako na čhivea tut nepotrebno ko borčija, tegani ka šaj te ačhove koncentririmi ko tle duhovna celija (1. Tim. 6:8).

15-16. Soske o phenja so nane ženime tane but skapocena? (Marko 10:29, 30).

¹⁵ Ako razvinea osobine so svidžinena pe e Jehovaske hem sikljovea korisna veštine, adava ka pomožinel tut te ove pospremno baši idnina. Te dikha nesave primerija sar šaj te kere adava.

¹⁶ Šaj ka odlučine nesavo vreme te na ženine tut. Baš sar so vakergja o Isus, nesave birinena te na ženinen pe iako ki lengiri kultura adava nane voobičaeno (Mat. 19:10-12). A javera šaj na ženinena pe taro javera pričine. Ov sigurno kaj o Jehova hem o Isus na mislinena kaj okola so nane ženime pohari vredinena. Ko celo sveto o phenja so nane ko brako vlijajnena but pozitivno upro sobranie. Adaleske so mangena e javeren hem iskreno grižinena pe lenge, ola ovena duhovna phenja hem daja e javerenge. (Čitin Marko 10:29, 30; 1. Tim. 5:2.)

17. Sar šaj jekh terni phen panda akana te spreminel pe baši polnovremeno služba?

¹⁷ Šaj te počmine e polnovremeno službaja. O pobaro delo taro propovedibe ko celo sveto kerena le o hristijanke (Ps. 68:11). Dali šaj tu da panda akana te čhive tuke cel te počmine e polnovremeno službaja? Šaj te služine sar pioneri, dobrovolco baši izgradba ili te služine ko Betel. Molin tut baši tli cel. Ker lafi okolencar so više ispolningje nesave taro akala celija hem doznajn so valjani te kere te šaj te ispolnine o uslovija baši adaja cel. Tegani, ker tuke plani so ka ovel realno ki tli situacija. Adava so ka ispolnine tli cel ka phravel tuke prilike ki služba bašo Jehova.

18. Soske jekh phen valjani šukar te birinel kasaja ka lel pe? (Dikh hem i slika.)

¹⁸ Šaj ka odlučine te ženine tut. O osobine hem o veštine kolenge so kergjem lafi šaj te pomožinen tuke te ove šukar romni. Džangjola pe, ako mangea te ženine tut valjani but šukar te pazine kasaja ka le tut. Akaja tani jekh taro najvažna odluke so ka ane la ko tlo životo. Ma bistre kaj valjani te poštujne o poglavarstvo e romeskoro kolea so ka ženine tut (Rim. 7:2; Ef. 5:23, 33). Adaleske puč tut: „Dali tano zrelo hristijani?  Dali čhivela o duhovna bukja ko prvo than ko plo životo? Dali anela mudra odluke? Dali tano spremno te priznajnel ple greške? Dali poštujnela e džuvlen? Dali isi le o potrebna veštine te grižinel pe mange ko duhovno, materijalno hem emocionalno pogled? Dali šukar kerela ple odgovornostija? Na primer, save zadače isi le ko sobranie hem sar kerela len?“ (Luka 16:10; 1. Tim. 5:8). Džangjola pe, ako mangea te arakhe šukar rom, tegani valjani te spremine tut te ove šukar romni.

19. Soske i uloga sar pomošnička tani bari čest?

¹⁹ I Biblija vakerela kaj i šukar romni tani „pomošnička“ ple romeske hem „nekoj so odgovorinela leske“ (1. Moj. 2:18). Dali akalea peravela pe e romnja? Na! Akale ulogaja sikavela pe čest e romnjake. Ustvari, i Biblija but puti opišinela e Jehova sar „pomošniko“ (Ps. 54:4; Evr. 13:6). I romni šaj čače te ovel šukar pomošnička ple romeske keda poddržinela le hem pomožinela leske te ispolninel o odluke kola so vlijajnena upri celo familija. Adaleske so mangela e Jehova oj kerela sa so šaj o javera te dikhen šukar ko lakoro rom (Izr. 31:11, 12; 1. Tim. 3:11). Šaj te spremine tut baši akaja uloga so šaj ka ovel tut ki idnina agjaar so ka bajrare tlo mangipe sprema o Jehova hem ka pomožine e javerenge khere hem ko sobranie.

20. Savo vlijanie šaj te ovel e daja?

²⁰ Šaj ka ove daj. Otkeda ka ženine tut, šaj ka ovel tut čhave (Ps. 127:3). Adaleske šukar tano angleder te razmisline sar šaj te ove šukar daj. O osobine hem o veštine so dikhlem ki akaja statija ka pomožinen tuke ako jekh dive ovea romni hem daj. Tlo mangipe, tli ljubeznost hem tli strplivost ka pomožinel ko tlo kher te ovel šukar atmosfera, kote so o čhave ka osetinen pe sigurna hem mangle (Izr. 24:3).

21. Sar dikhaja ko amare phenja hem soske? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

²¹ Mangle phenjalen, amen but mangaja tumen bašo sa adava so kerena e Jehovaske hem leskere narodoske (Evr. 6:10). Tumen dena tumendar sa te razvinen šukar osobine, te sikljoven veštine kolencar so ka keren tumaro životo hem e javerengoro pošužo hem šukar te spreminen tumen bašo uloge so šaj ka oven tumen ki idnina. Tumen sien but skapoceno ki e Jehovaskiri organizacija!