1. So mora te keren o phralja te šaj te uspejnen te oven zrela hristijanja?

 O APOSTOL Pavle pottikningja e phralen taro Korint: „Phraljalen ma razmislinen sar tikne čhave, nego oven... vozrasna ko haljojbe“ (1. Kor. 14:20). Sa o phralja avdive valjani te primeninen akava sovet. Te šaj te uspejnen ko akava, ola mora te sikljoven te oven poslušna ko e Devleskere zakonija hem te primeninen o bibliska načelija ko sa so kerena (Luka 2:52). Soske tano doborom važno o terne phralja te oven zrela hristijanja?

2-3. Soske tano važno jekh terno phral te ovel zrelo hristijani?

² E phralen isi len but važna odgovornostija hem ki familija hem ko sobranie. Terne phraljalen, sigurno razmislingjen bašo odgovornostija so šaj ka oven tumen ki idnina. Šaj čhivgjan tuke cel te ove pioneri ili sluga-pomošniko, a ponadari hem sar starešina. Isto agjaar, šaj mangea te ženine tut hem te oven tut čhave (Ef. 6:4; 1. Tim. 3:1). Te šaj te ispolnine akala celija hem te ove uspešno, valjani te ove zrelo hristijani. b

³ So ka pomožinel tuke te ove zrelo hristijani? Valjani te sikljove nesave važna veštine. Tegani, so šaj te kere panda akana te šaj te ove spremno bašo odgovornostija so šaj ka oven tut ki idnina hem uspešno te kere len?

4. Kote šaj te arakhe šukar primerija pali kolende so šaj te dža? (Dikh hem i slika.)

⁴ Birin šukar primerija pali kolende so ka dža. I Biblija tani pherdi šukar primerencar kolendar so o terne phralja  šaj te sikljoven. Akala murša taro purano vreme mangle e Devle hem kerena sine različna zadače džikote grižinena pe sine leskere narodoske. Isto agjaar, šaj te arakhe šukar primerija ki tli familija hem ko sobranie (Evr. 13:7). A isto šaj but te sikljove taro sovršeno primer e Isus Hristoseskoro (1. Pet. 2:21). Džikote proučinea akala primerija, razmislin bašo lengere šuže osobine (Evr. 12:1, 2). Palo adava odlučin ko kola načinija šaj te dža palo lengoro primer.

5. Sar šaj te ovel tut sposobnost te procenine, hem soske adava tano važno? (Psalm 119:9).

⁵ Razvin hem ma našav i sposobnost te procenine o bukja (Izr. 3:21). Jekh manuš kole so isi le sposobnost te proceninel o bukja, šukar razmislinela angleder te kerel nešto. Adaleske, de tutar sa te razvine hem te na našave akaja sposobnost. Soske? But terne ko sveto anena odluke sprema plo mislenje, ili dozvolinena lengere čuvstvija te vlijajnen upro lengere postapke (Izr. 7:7; 29:11). Isto agjaar, o mediumija šaj te vlijajnen but upri tute. Ama sar šaj te razvine sposobnost te procenine o bukja? Počmin agjaar so ka sikljove o bibliska načelija hem palo adava razmislin soske ola tane tle šukaripaske. Palo adava, koristin akala načelija te šaj te ane odluke kola so ka radujnkeren e Jehova. (Čitin Psalm 119:9.) Ako razvinea akaja važno veština, adava but ka pomožinel tuke te ove zrelo hristijani (Izr. 2:11, 12; Evr. 5:14). Razmislin sar i sposobnost te procenine o bukja ka pomožinel tuke ko akala duj situacie: 1) Ko adava sar ponašinea tut e phenjencar hem 2) Keda anea odluke bašo adava sar ka urave tut hem sar ka doterine tut.

6. Sar šaj i sposobnost procenibaske te pomožinel jekhe terne phraleske te poštujnel e phenjen?

⁶ I sposobnost te procenine ka pomožinel tuke te poštujne e džuvlen. Normalno tano hem prikladno jekh terno phral te interesinel pe jekhe phenjake hem te mangel te ovel laja ki vrska. Ama, jekh phral so isi le sposobnost te proceninel nikogaš nane te vakerel, te pišinel ili te kerel nešto kolea so ka kerel nesavi phen te mislinel kaj interesinela pe lake, osven ako čače mangela te  lel pe laja (1. Tim. 5:1, 2). Ako zapoznajnela pe jekhe phenjaja, ov ka zaštitinel lakoro ugled agjaar so nikogaš nane te ovel laja korkori bizo te ovel lencar nekoj (1. Kor. 6:18).

7. Sar šaj i sposobnost procenibaske te pomožinel jekhe terne phraleske keda anela odluke sar ka uravel pe hem sar ka doterinel pe?

⁷ Jekh javer način sar šaj jekh terno phral te sikavel kaj isi le sposobnost te proceninel, tano agjaar so šukar ka birinel so ka uravel hem sar ka doterinel pe. But džene taro okola so kerena i moda hem reklamirinena la tane manuša so na služinena e Jehovaske ili živinena nemoralno. Adaleske, o šeja so kerena len tane but tesna ili kerena o murša te izgledinen sar o džuvlja. Keda odlučinela so te uravel, jekh terno phral so napredujnela ki hristijansko zrelost, mukhela te vodinen le o bibliska načelija hem o šukar primerija taro sobranie. Ov šaj te pučel pe: „Dali me odluke sikavena kaj isi man sposobnost te proceninav hem kaj poštujnava e javeren? Dali taro adava sar uravava man o javera šaj jasno te dikhen kaj služinava e Devleske?“ (1. Kor. 10:31-33; Tit 2:6). Jekhe terne phrale kole so isi le sposobnost te proceninel, nane te poštujnen le samo o phralja hem o phenja nego isto agjaar leskoro nebesno Dad.

8. So ka pomožinel jekhe terne phraleske te ovel doverlivo?

⁸ Ov doverlivo. Jekh terno phral kova soj doverlivo, šukar grižinela pe bašo sa ple odgovornostija (Luka 16:10). Razmislin bašo sovršeno primer e Isuseskoro. Ov sekogaš sine vnimatelno hem odgovorno keda kerela sine o zadače so dobingja len taro Jehova. Ov kerela sine sekoja zadača so dengja le o Jehova, čak keda adava na sine lokho. Ov mangela sine e manušen — posebno ple učenikon — hem spremno dengja plo životo lenge (Jovan 13:1). Ako mangea te dža palo e Isuseskoro primer, de tutar sa te kere sekoja zadača so dobinea la. A ako na sian sigurno sar te kere la, ov ponizno hem rode pomoš taro zrela phralja. Ma frde i buti tle šerestar samo te šaj te ovel završimi (Rim. 12:11). Namesto adava, ker sekoja zadača „sar e Jehovaske, a na e manušenge“ (Kol. 3:23). Džangjola pe tu na sian sovršeno, adaleske ov skromno hem priznajn sekoja greška so ka kere la (Izr. 11:2).

9. Soske jekh terno phral valjani te ovel le korisna veštine?

⁹ Te šaj te ove zrelo hristijani, valjani te sikljove korisna veštine. Ola ka pomožinen tuke te prifatine odgovornostija ko sobranie, te arakhe buti hem te ačhove ki late, te grižine tut korkori tuke hem tle familijake hem te ove šukar e javerencar. Te dikha nekobor taro akala važna veštine.

10-11. Sar adava so jekh terno phral ka sikljol šukar te čitinel hem te pišinel ka koristinel leske hem e sobranieske? (Psalm 1:1-3). (Dikh hem i slika.)

¹⁰ Sikljov šukar te čitine hem te pišine. I Biblija vakerela kaj okova so sekova dive čitinela e Devleskoro Lafi hem razmislinela  bašo adava tano uspešno hem radosno. (Čitin Psalm 1:1-3.) Adava so redovno ka čitinel i Biblija, pošukar ka džanel sar razmislinela o Jehova, a adava ka pomožinel leske jasno te razmislinel hem te primeninel adava so čitinela (Izreki 1:3, 4). Ko sobranie valjanena asavke phralja. Soske?

¹¹ E phralenge hem e phenjenge tane potrebna phralja kola so šaj te poučinen hem te den bibliska sovetija (Tit 1:9). Ako džanea šukar te čitine hem te pišine, ka šaj te spremine govorija hem komentarija kola so ka oven korisna e javerenge hem kolencar so šaj te bajrare lengiri vera. Isto agjaar, šaj te kere korisna beleške džikote proučinea hem šunea o govorija so ikerena pe ko sostanokija hem ko kongresija. Asavke beleške šaj te pomožinen tuke te bajrare tli vera hem te ohrabrine e javeren.

12. So ka pomožinel tut te sikljove te kere lafi e javerencar?

¹² Sikljov sar te kere lafi e javerencar. Jekh hristijani mora te sikljol akaja veština. Okova so džanela sar te kerel lafi e javerencar, šunela len hem haljovela lengere misle hem čuvstvija (Izr. 20:5). Ov šaj te sikljol sar nekoj razmislinela hem osetinela pe preku o glaso, o izrazija ko muj hem o govor e teloskoro. Akava našti te sikljove ako na sian manušencar. Ako celo vreme koristinea elektronska uredija te šaj te komunicirine e javerencar, sar na primer preku porake, tli sposobnost kere te nekasaja lično lafi šaj te slabonel. Adaleske, ker tuke prilike te kere lafi e javerencar lično (2. Jov. 12).

13. So javer mora te sikljol jekh terno hristijani? (1. Timotej 5:8). (Dikh hem i slika.)

¹³ Sikljov korkori te grižine tut tuke. Jekh zrelo hristijani mora korkori peske te grižinel pe hem ple familijake. (Čitin 1. Timotej 5:8.) Ko nesave phuvja, o terne phralja šaj te sikljoven zanati taro pumaro dad ili nekastar javerestar tari familija. A ko javera phuvja o terne šaj te sikljoven zanati ili nesave javera veštine ki sredno škola. Bizi razlika sar tano ki tli phuv, šukar tano te sikljove veštine kola so ka pomožinen tuke te arakhe buti (Apo. 18:2, 3; 20:34; Ef. 4:28). Trudin tut te ove pendžardo sar nekoj soj bukjarno hem sar nekoj so završinela adava so počmingja. Ako kerea akava, pobare ka oven o šanse kaj ka arakhe buti hem kaj ka ačhove ki late. O osobine hem o veštine kolenge so kergjem lafi ki akaja statija tane isto agjaar važna jekhe terne phraleske te šaj te ispolninel ple odgovornostija ki idnina. Te dikha nesave taro adala odgovornostija.

14. Sar šaj jekh terno phral te spreminel pe baši polnovremeno služba?

¹⁴ Polnovremeno služba. But zrela hristijanja počmingje e polnovremeno službaja keda sine terne. I pionersko služba pomožinela jekhe terneske šukar te sorabotinel različna manušencar. Isto agjaar, adava pomožinela leske mudro te koristinel ple pare so zarabotinela len hem te na trošinel poviše taro adava so isi le (Fil. 4:11-13). Šukar temeli baši polnovremeno služba tani i pomošno pionersko služba. But džene služinena nesavo vreme sar pomošna pionerija, a adava pomožinela lenge te spreminen pe te služinen sar opšta pionerija. I pionersko služba šaj te phravel tuke o udar bašo javera da vrste polnovremeno služba, sar soj te služine ki izgradba ili ko Betel.

15-16. Sar šaj jekh terno phral te ispolninel o uslovija te šaj te služinel ko sobranie?

¹⁵ Sluga-pomošniko ili starešina. Sa o phralja valjani te trudinen pe te ispolninen o uslovija te služinen e phralenge hem phenjenge sar starešine. I Biblija vakerela kaj okova so isi le asavki cel „mangela but šukar buti te kerel“ (1. Tim. 3:1). Angleder te služinel sar starešina, jekh phral mora te ispolninel o uslovija te služinel sar sluga-pomošniko. O sluga-pomošnikija pomožinena e starešinenge ko but praktična načinija. A ola zaedno e starešinencar ponizno služinena e phralenge hem phenjenge hem revnosno propovedinena o šukar haberi. O terne phralja šaj te ispolninen o uslovija bašo sluga-pomošnikija čak angleder te ovel len 20 berš. A jekh sluga-pomošniko so ispolninela o uslovija, šaj te ovel starešina taro 20 berš naupre.

¹⁶ Sar šaj te ispolnine o uslovija te služine sar sluga-pomošniko a pokasno sar starešina? Nane nesavi konkretno formula baši adava. Ama ma bistre, akala uslovija arakhljona ki Biblija hem temelinena pe ko mangipe sprema o Jehova, sprema tli familija hem sprema o sobranie (1. Tim. 3:1-13; Tit 1:6-9; 1. Pet. 5:2, 3). Trudin tut te haljove sekova jekh taro adala uslovija. Molin tut e Jehovaske te pomožinel tuke te ispolnine len. c

17. Sar šaj jekh terno phral te spreminel pe te ovel rom hem poglavari? (Dikh hem i slika.)

¹⁷ Rom hem poglavari. Sar so vakergja o Isus, nesave zrela hristijanja odlučinena te na ženinen pe (Mat. 19:12). Sepak, ako odlučinea te ženine tut, ka oven tut javera da odgovornostija sar rom hem sar poglavari (1. Kor.  11:3). O Jehova očekujnela e romestar te mangel ple romnja hem te grižinel pe bašo lakere fizička, emocionalna hem duhovna potrebe (Ef. 5:28, 29). Ki akaja statija siklilem kaj valjani te razvine i sposobnost te procenine, te ovel tut poštovanje sprema o džuvlja hem te ove doverlivo, akala osobine hem veštine ka pomožinen tuke te ove šukar rom. Agjaar ka ove šukar spremimo te ispolnine tle uloge sar rom hem sar poglavari.

18. Sar šaj jekh terno phral te spreminel pe te ovel dad?

¹⁸ Dad. Otkeda ka ženine tut, šaj ka ove dad. So šaj te sikljove taro Jehova bašo adava sar te ove šukar dad? (Ef. 6:4). O Jehova vakergja ple čhaveske kaj mangel le hem kaj kerela le radosno, ov na garavgja lestar adava (Mat. 3:17). Ako ovea dad, redovno uverin tle čhaven kaj mangea len. Spremno pofalin len bašo šukar bukja so kerena. O dada kola so džana palo e Jehovaskoro primer pomožinena pumare čhavenge te oven zrela hristijanja. Šaj panda akana te spremine tut baši akaja uloga agjaar so mangipaja ka grižine tut e javerenge tari tli familija hem taro tlo sobranie hem agjaar so ka sikave kaj mangea len hem ceninea len (Jovan 15:9). Adava ka pomožinel tuke te ispolnine tli uloga so šaj ka ovel tut ki idnina sar rom hem dad. Dži tegani, ka ove skapoceno e Jehovaske hem bari pomoš tle familijake hem e sobranieske.

19-20. So ka pomožinel e terne phralenge te oven zrela hristijanja? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹⁹ Terne phraljalen, nane taro jekh puti te oven zrela hristijanja. Valjani te birinen šukar primerija pali kolende so ka džan, te razvinen sposobnost te proceninen, te oven doverliva, te sikljoven korisna veštine hem te spreminen tumen bašo odgovornostija so ka oven tumen ki idnina.

²⁰ Keda razmislinena bašo adava ko so sa valjani te keren buti šaj mislinena kaj adava tumenge but pharo. Ama tumen šaj te uspejnen. Ma bistren kaj o Jehova but mangela te pomožinel tumen (Isa. 41:10, 13). Džangjola pe, isto agjaar o phralja hem o phenja da taro sobranie ka pomožinen tumenge. Keda ka ispolninen tumari cel te oven zrela hristijanja, ka ovel tumen šužo hem srekjno životo. Terne phraljalen, but mangaja tumen! Dži tegani, džikote kerena buti te oven zrela hristijanja o Jehova neka blagoslovinel tumen (Izr. 22:4).