1. Soske šaj te phena kaj e Avraameskiri nadež na sine džabe?

 O JEHOVA vetingja ple amaleske e Avraameske kaj preku leskoro potomstvo ka oven blagoslovime sa o narodija ki phuv (1. Moj. 15:5; 22:18). Adaleske so e Avraame sine le bari vera ko Devel, ov sine uverimo kaj e Devleskoro vetuvanje čače ka ispolninel pe. Sepak, keda e Avraame sine le 100 berš, a leskere romnja 90, akale verna slugen panda na sine len čhavo (1. Moj. 21:1-7). Ama, ki Biblija pišinela: „Adaleske so [e Avraame] sine le nadež, sine le vera kaj ka ovel dad bute narodonge, sar so sine vakerdo“ (Rim. 4:18). Džanaja kaj i nadež so sine e Avraame ispolningja pe. Bijandilo leske o Isak — o čhavo kole so doborom vreme adžikergja. Soske o Avraam sine uverimo kaj o Jehova ka ispolninel plo vetuvanje?

2. Soske o Avraam sine sigurno kaj e Jehovaskoro vetuvanje ka ispolninel pe?

² Adaleske so o Avraam sine paše amal e Jehovaja, ov sine „celosno uverimo kaj adava so [o Devel] vetinela“ ka ispolninel (Rim. 4:21). Adaleske so sine le vera, o Avraam sine odobrimo taro Devel hem o Jehova dikhlja ki leste sar pravedno manuš (Jak. 2:23). Sar so pišinela ko Rimjanja 4:18, e Avraameskiri vera hem i nadež sine povrzime. Akana te dikha so vakergja o apostol Pavle baši nadež, ko Rimjanja 5-to poglavje.

3. So objasninela o Pavle baši nadež?

 ³ O Pavle objasningja soske šaj te ova sigurna kaj amari „nadež nane te razočarinel“ amen (Rim. 5:5). Isto agjaar ov pomožinela amenge te haljova sar šaj amari hristijansko nadež te ovel pozorali. Džikote dikhea o proces kova so o apostol Pavle opišingja le ko Rimjanja 5:1-5, razmislin baši tuke lično. Džikote kerea adava verojatno ka haljove kaj sar so nakhlja o vreme tli hristijansko nadež uli panda posilno. Isto agjaar, akaja statija ka pomožinel tuke te dikhe sar šaj tli nadež te ovel panda pozorali taro soj akana. Prvo, te kera lafi baši but šuži nadež kolake so o Pavle vakergja kaj nane te razočarinel.

4. Bašo so kerela pe lafi ko Rimjanja 5:1, 2?

⁴ Čitin Rimjanja 5:1, 2. O Pavle pišingja akala lafija e sobranieske ko Rim. O phralja hem o phenja adari zapoznajngje e Jehova hem e Isuse, sikavgje vera hem ule hristijanja. Adaleske so sine len vera, o Devel dikhlja ki lende sar pravedna hem pomazingja len ple duhoja. Agjaar, ola dobingje but šuži nadež kolake so šaj sine te oven sigurna kaj ka ispolninel pe.

5. Savi nadež isi e pomazanikon?

⁵ O Pavle pokasno pišingja e pomazime hristijanenge taro Efes baši nadež koja so o Devel dengja len. Ki adaja nadež sine vklučimo te dobinen „o nasledstvo bašo sveta“ (Ef. 1:18). Isto agjaar, o Pavle vakergja e Kološanenge kote ka ispolninel pe lengiri nadež. Ov vikingja la „nadež koja soj garavdi tumenge ko nebo“ (Kol. 1:4, 5). Znači, e pomazime hristijanen isi len nadež te voskresninen bašo večno životo ko nebo, kote so ka vladinen zaedno e Hristosea (1. Sol. 4:13-17; Otk. 20:6).

6. So vakergja jekh pomazimo phral baši nadež?

⁶ O pomazime hristijanja ceninena i nadež so isi len. Jekh lendar, o phral Frederik Franc, kova so verno služingja e Devleske but berša, ko 1991 berš vakergja  sar osetinela pe baši pli nadež: „Amari nadež tani sigurno hem celosno ka ispolninel pe upro sekova jekh taro 144.000 taro tikno stado hem adava ki pobari mera taro adava so zamislingjem amenge... [Amen] panda ceninaja amari nadež... Kobor poviše adžikeraja la, doborom poviše ceninaja la. Vredinela te adžikera la, čak ako valjani te adžikera milionja berša. Me ceninava amari nadež poviše taro bilo keda angleder“.

7-8. Savi nadež isi poviše slugen e Jehovaskere? (Rimjanja 8:20, 21).

⁷ Poviše džene so služinena e Jehovaske avdive, isi len pojaver nadež. Adaja tani i isto nadež so sine e Avraame — večno životo ki phuv kote so ka vladinel e Devleskoro Carstvo (Evr. 11:8-10, 13). O Pavle pišingja savi šuži idnina isi okolen so adžikerena akaja nadež. (Čitin Rimjanja 8:20, 21.) So najviše svidžingje pe tuke keda prvo puti doznajngjan so vakerela i Biblija baši idnina? Dali tano adava so jekh dive ka ove sovršeno hem nikogaš više nane te grešine? Ili pherdile tle jakhja asva keda doznajngjan kaj tle mangle so mule palem ka ušten ko raj ki phuv? Akala bukja so doznajngjan len dengje tut pričina edvaj te adžikere te ispolninen pe i nadež soj amenge dendi.

⁸ Bizi razlika dali isi amen nadež te živina večno ko nebo ili ki phuv, akaja but šuži nadež kerela amen radosna. Hem akaja nadež so kerela amen radosna šaj te ovel panda pozorali. O Pavle objasningja sar šaj te slučinel pe akava. Te dikha so pišingja baši amari nadež. Adava ka pomožinel amen te ova pouverime kaj amari nadež ponadari da ka bajrol hem kaj nikogaš nane te razočarinel amen.

9-10. Sar so šaj te dikha taro primer e Pavleskoro, so šaj te očekujnen o hristijanja? (Rimjanja 5:3). (Dikh hem i slika.)

⁹ Čitin Rimjanja 5:3. Primetin kaj o nevolje šaj te pomožinen amenge amari nadež te ovel panda posilno. Akava šaj te ovel amenge hari čudno. Ama i realnost tani kaj sa e Hristoseskere učenikija šaj te očekujnen  nevolje. Razmislin bašo e Pavleskoro primer. E phralenge taro Solun ov vakergja: „Keda siem sine tumencar, angleder vakergjem tumenge kaj ka trpina nevolje hem sar so džanena baš adava slučingja pe“ (1. Sol. 3:4). A e phralenge taro Korint pišingja: „Na mangaja phraljalen te na džanen bašo nevolje so slučingje pe amenge... Na siem sine sigurna dali ka ačhova dživde“ (2. Kor. 1:8; 11:23-27).

¹⁰ Avdive da o hristijanja šaj te očekujnen razna nevolje (2. Tim. 3:12). Sar tano tuja? Dali doživingjan nesavi nevolja adaleske so sikavgjan vera ko Isus hem počmingjan te dža pali leste? Šaj tle amala hem tli familija asana tuke. Šaj čak ponašinena pe tuja lošno. Ili šaj ki buti isi tut problemija adaleske so mangea ko sa te postapine česno? (Evr. 13:18). Dali sine tut progonstvo taro vlastija adaleske so svedočinea e javerenge baši tli nadež? Bizi razlika save nevolje ka oven amen, o Pavle vakergja kaj valjani te ova radosna. Soske?

11. Soske valjani te ova odlučna bizi razlika save pharipa ka oven amen?

¹¹ Šaj te ova radosna keda isi amen nevolje, soske adava šaj te pomožinel amenge te razvina jekh važno osobina. Sar so pišinela ko Rimjanja 5:3: „I nevolja anela istrajnost“. Sa o hristijanja ka doživinen nesavi nevolja. Adaleske sarine valjani te ova odlučna te istrajna bizi razlika savi nevolja ka ovel amen. Samo tegani ka šaj te dikha sar amari nadež ispolninela pe. Na mangaja te ova sar okola kolenge so o Isus mislingja keda kergja lafi bašo seme so pelo ko than pherdo barencar. Ola ko početok radosno prifatinena o haberi, ama keda alo progonstvo ili nevolja ola odma pele (Mat. 13:5, 6, 20, 21). Točno tano kaj nane lokho, a ni šukar te ovel amen nevolje ili protivibe. Ama ako istrajnaja, adava ka ovel bašo amaro šukaripe. Ko savo način?

12. Sar pomožinela amenge i istrajnost keda isi amen nevolje?

¹² O Jakov istakningja sar ka koristinel amenge adava so istrajnaja ko nevolje. Ov pišingja: „Mukhen i istrajnost neka završinel pli buti te šaj te oven sovršena hem celosna, bizi nisavi maana“ (Jak. 1:2-4). Znači, o Jakov vakergja kaj i istrajnost isi la pli cel. Oj šaj te pomožinel amen te ova postrpliva, te ovel amen pobari vera hem pobari doverba ko Jehova. Ama, i istrajnost pomožinela amenge panda ko jekh važno način.

13-14. Dži ko so ingarela i istrajnost hem sar amari nadež tani povrzimi adalea? (Rimjanja 5:4).

¹³ Čitin Rimjanja 5:4. O Pavle vakergja kaj i istrajnost kerela te ova „odobrime taro Devel“. Znači, ako siem istrajna tegani o Devel ka prifatinel amen. Akava na značinela kaj o Jehova radujnela pe keda isi tut nevolje ili problemija. Namesto adava ov tano radosno adaleske so tu verno istrajnea. But ohrabrinela amen adava so džanaja kaj keda siem istrajna adava radujnela e Jehova hem odobrinela amen (Ps. 5:12).

¹⁴ Ma te bistra kaj o Avraam verno istrajngja keda sine ispitimi leskiri vera hem adaleske o Devel sine zadovolno lestar. O Jehova vakergja kaj o Avraam tano leskoro amal hem ki leste dikhela sine sar pravedno manuš (1. Moj. 15:6; Rim. 4:13, 22). I isto buti šaj te ovel amencar da. Dali o Devel ka prifatinel amen, na zavisinela taro adava kobor siem zafatime ki služba, a ni taro adava save odgovornostija isi amen. Nego ka ovel amendar zadovolno ako verno istrajnaja čak ko pharipa. A sekova jekh amendar šaj te istrajnel bizi razlika taro amare berša, okolnostija ili  sposobnostija. Dali momentalno isi tut nesavo problemi hem verno istrajnea? Ako oja, tegani ma bistre kaj kerea tuke šukar anav anglo Devel. Adava so džanaja kaj o Devel prifatinela amen šaj but te vlijajnel upri amende. Adava šaj te zojrakerel amari nadež.

15. So vakergja o Pavle ko Rimjanja 5:4, 5, hem soske nesave šaj te oven bunime bašo akala lafija?

¹⁵ Sar so objasningja o Pavle, o Jehova tano zadovolno amendar keda ačhovaja leske verna hem istrajnaja ko nevolje. Primetin so vakerela ponadari: „Adava so siem odobrime taro Devel anela nadež, a i nadež nane te razočarinel“ (Rim. 5:4, 5). Akala lafija šaj nesaven te buninen. Soske? Adaleske so angleder ko Rimjanja 5:2 o Pavle pišingja kaj o hristijanja ko Rim više sine len nadež — „nadež kaj ka oven delo tari e Devleskiri slava“. Adaleske nesave šaj te pučen: „Ako akale hristijanen više sine len nadež, tegani soske o Pavle spomninela palem i nadež ko sledna stihija“?

16. Sar počminela nekaste te bajrol i nadež? (Dikh hem i slika.)

¹⁶ Ako isi amen ki godi kaj i nadež šaj te bajrol tegani ka haljova so manglja te vakerel o Pavle. Te vakera jekh primer: Dali setinea tut keda prvo puti šungjan baši but šuži nadež taro e Devleskoro Lafi? Ko adava vreme i ideja te živine večno ko raj ki phuv sine tuke but šuži, ama na sian sine sigurno dali adava čače ka ovel. Ama so poviše sikljovea sine bašo Jehova hem bašo bibliska vetuvanja, ovea sine posigurno kaj akaja nadež čače ka ispolninel pe.

17. Sar tli nadež bajrola čak otkeda krstingjan tut?

¹⁷ Čak otkeda krstingjan tut tli nadež ponadari da barili džikote prodolžingjan sa poviše te sikljove bašo Jehova hem te ove pozrelo ko duhovno pogled (Evr. 5:13—6:1). Verojatno doživingjan adava soj spomnimo ko Rimjanja 5:2-4. Doživingjan razna nevolje  ama istrajngjan hem osetingjan kaj o Jehova tano zadovolno tutar. Adaleske so džanea kaj o Devel mangela tut hem tano zadovolno tutar, akana isi tut panda pobari pričina te očekujne o bukja so vetingja len. Tli nadež uli panda pozorali nego so sine ko početok. Oj tuke akana porealno hem panda poviše ceninea la. Sa poviše vlijajnela upri tute hem adava ko sekova delo taro tlo životo — sar ponašinea tut te familijaja, save odluke anea hem čak upro adava sar koristinea tlo vreme.

18. Savi garancija dela amen o Jehova?

¹⁸ O Pavle spomninela jekh važno misla baši nadež so isi tut otkeda o Devel odobrinela tut. O Jehova uverinela tut kaj tli nadež ka ispolninel pe. Soske šaj te ove sigurno ko adava? O Pavle spomninela panda jekh garancija so dengja o Devel e hristijanenge: „I nadež nane te razočarinel, soske e Devleskoro mangipe phergja amare vile preku leskiri sila, koja soj amenge dendi“ (Rim. 5:5). Šaj te ove sigurno kaj i nadež soj tuke lično dendi ka ispolninel pe.

19. Ko so šaj te ove sigurno keda kerela pe lafi baši tli nadež?

¹⁹ Razmislin bašo vetuvanje kova so o Jehova dengja e Avraameske hem bašo adava sar ov odobringja le hem dikhlja ki leste sar amal. E Avraameskiri nadež na sine džabe. Ki Biblija pišinela: „Otkeda o Avraam sikavgja strplivost, ov dobingja adava vetuvanje“ (Evr. 6:15; 11:9, 18; Rim. 4:20-22). Šaj te ova sigurna kaj ov na sine razočarimo. Tu da šaj te ove uverimo kaj ako ačhovea verno ka ispolninel pe adava ko so nadinea tut. Tli nadež tani realno, valjani te radujne tut a na te razočarine tut! (Rim. 12:12). O Pavle pišingja: „O Devel, kova so dela nadež, neka del tumen radost hem mir soske verujnena leste, hem o sveti duh neka bajrarel tumari nadež“ (Rim. 15:13).