1. Savi utešno pouka dengja o Jehova e Avraame?

 ANGLEDER but berša, o Devel preku jekh angeli vakergja e Avraameske kaj ka uništinel o dizja Sodom hem Gomor. Keda šungja adava o Avraam sekiringja pe, iako sine le bari vera ko Devel. Adaleske pučlja: „Dali čače ka uništine e pravedniko zaedno okolea soj lošno?... Nane li o Sudija e celo phuvjakoro te kerel adava soj pravedno?“ O Jehova strplivo pomožingja ple mangle amaleske, e Avraameske, te sikljol jekh važno pouka koja soj korisno hem utešno sarinenge amenge: O Devel nikogaš nane te uništinel e pravedno manuše (1. Moj. 18:23, 33).

2. Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova keda sudinela e manušenge sekogaš kerela adava ko pravedno hem milostivo način?

² Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova keda sudinela e manušenge sekogaš kerela adava ko pravedno hem milostivo način? Adaleske so džanaja kaj „o Jehova dikhela adava so isi ko vilo“ e manušenge (1. Sam. 16:7). Ustvari, ov džanela „sa e manušengere vile“ (1. Car. 8:39; 1. Let. 28:9). Akava tano jekh but šužo čačipe. Amen nikogaš celosno našti te haljova taro kola pričine o Jehova anela nesave odluke, adaleske so ov tano but pomudro amendar. O apostol Pavle bašo Jehova vakergja: „Koj šaj te haljol leskere odluke hem leskere drumija!“ (Rim. 11:33).

3-4. So šaj ponekogaš pučaja amen, hem so ka dikha ki akaja statija? (Jovan 5:28, 29).

³ Iako džanaja kaj o Jehova kerela sekogaš adava soj ispravno, šaj amenge da pojavinena pe slična pučiba sar e Avraameske.  Šaj čak pučaja amen: „Dali šaj o manuša kolen so o Jehova uništingja len, sar adala taro Sodom hem Gomor, palem te živinen? Dali šaj nekoj lendar te oven maškar o nepravedna kolen so o Devel ka voskresninel?“ (Apo. 24:15).

⁴ Te dikha akana so haljovaja bašo voskresenie. Sigende dobingjem pojasno objasnibe bašo adava so značinela „voskresenie živibaske“ hem „voskresenie sudibaske“. a (Čitin Jovan 5:28, 29.) Akava pojasno objasnibe angja dži ko nesave promene ko amaro haljojbe kolenge so ka kera lafi ki akaja hem ki javer statija. Bašo e Jehovaskere pravedna osude prvo ka dikha so na džanaja, a palo adava ka dikha so džanaja.

SO NA DŽANAJA

5. So pišinela sine ko amare publikacie bašo okola so sine uništime ko Sodom hem Gomor?

⁵ Angleder, ko amare publikacie vakeraja sine kaj o manuša so sine uništime taro Jehova, sar soj okola taro Sodom hem Gomor, nane te oven voskresnime. Ama, otkeda šukar proučingjem hem molingjem amen baši akaja buti, halilem kaj našti sigurno te vakera adava. Soske?

6. Vaker nesave primerija keda o Jehova angja osuda upro nepravedna manuša, ama so na vakerela i Biblija?

⁶ Ki Biblija isi but izveštaija kola so vakerena amenge bašo e Jehovaskere osude upro nepravedna manuša. Na primer ko Potop o Jehova uništingja sarinen, osven e Noe hem leskere familija. Isto agjaar, ov koristingja e Izraelcon te šaj te mudarel e efta nacien kola so živinena sine ki Vetimi phuv, hem koristingja jekhe angele te šaj te mudarel 185.000 asirska vojnikon samo jekhe rakjake (1. Moj. 7:23; 5. Moj. 7:1-3; Isa. 37:36, 37). Dali ko akala izveštaija i Biblija dela dovolno informacie kola so sikavena kaj o Jehova osudingja sekole jekhe taro adala manuša te ovel večno uništimo bizi nadež te voskresninel? Na. Soske šaj te vakera adava?

7. So na džanaja bašo manuša so sine uništime ko Potop hem bašo okola so sine uništime keda o Izraelcija osvojngje i hanaansko phuv? (Dikh i slika .)

⁷ Ko primerija so spomningjem len, amen na džanaja savo sudo angja o Jehova sekole jekheske taro adala manuša. Isto agjaar, na džanaja dali adala manuša so sine uništime sine len prilika te zapoznajnen e Jehova hem te kainen pe. Bašo vreme keda sine o Potop, i Biblija vakerela kaj o Noe „propovedinela sine i pravednost“ (2. Pet. 2:5). Ama ki late na pišinela kaj džikote o Noe gradinela sine i arka, ov isto agjaar probinela sine te propovedinel sekole jekhe manušeske ki phuv. Slično, amen na džanaja dali sa o lošna manuša so živinena sine ki hanaansko phuv, sine len prilika te zapoznajnen e Jehova hem te meninen pumare postapke.

8. So na džanaja bašo manuša taro Sodom hem Gomor?

⁸ A sar tano e manušencar taro Sodom hem Gomor? O Lot kova so sine pravedno, živinela sine maškar adala manuša. Ama dali propovedingja sekole jekheske lendar? Adava na džanaja. Jasno tano kaj ola sine but lošna, ama dali sekova jekh lendar džanlja soj ispravno a soj pogrešno? Izgleda kaj na. Setin tut so vakerela i Biblija baši grupa murša kola so mangle te silujnen e Loteskere goston. I Biblija vakerela kaj ki adaja grupa sine manuša tari različno vozrast „taro čhavo dži ko phuro“. Akava sikavela kaj sarine ola barile ki but lošno sredina hem kaj verojatno na sine len prilika te sikljoven baši e Devleskere merilija (1. Moj. 19:4; 2. Pet. 2:7). Dali čače džanaja kaj amaro milostivo Devel odlučingja nijekh taro adala manuša te na ovel voskresnimo? Na. Taro razgovor maškar o Avraam hem o Jehova šaj te haljova kaj ki adaja diz na  sine ni deš pravedna manuša (1. Moj. 18:32). Znači, ola sine nepravedna hem e Jehova sine le pravo te uništinel len bašo lengere postapke. Ama dali šaj sigurno te vakera kaj nijekh lendar nane te ovel iramo ko životo keda „ka voskresninen o nepravedna“? Na, našti te vakera adava.

9. So na džanaja bašo Solomon?

⁹ Tari javer strana, ki Biblija isto agjaar isi izveštaija bašo pravedna manuša so ule nepravedna. Jekh asavko primer tano o cari o Solomon. Ov šukar džanlja koj tano o Jehova hem sar valjani te služinel leske, a o Jehova but blagoslovingja le. Ama palo nesavo vreme, o Solomon počmingja te obožavinel hovavne devlen. Leskere grevija but holjankergje e Jehova hem bašo adava celo nacija Izrael vekoncar trpingja o posledice (1. Car. 11:5-9; 2. Car. 23:13). Palo nesavo vreme o Solomon mulo. But berša mislinaja sine kaj o Solomon ka voskresninel. Agjaar mislinaja sine soske i Biblija vakerela kaj o Solomon sine „parumo ko ple paradada“, lafija so isto agjaar koristinena pe bašo verna sluge, sar soj o cari o David (1. Car. 11:43). Ama, dali o način sar sine parumo o Solomon tano garancija kaj ov ka voskresninel? I Biblija na vakerela adava. Nesave šaj te mislinen peske kaj o Solomon ka voskresninel soske i Biblija vakerela kaj „okova so mulo tano oslobodimo taro plo grevo“ (Rim. 6:7). Ama, akava na značinela kaj sa adala so mule ka oven voskresnime. Ko krajo, adava so nekoj mulo na značinela kaj isi le pravo palem te živinel. O voskresenie tano poklon taro amaro Devel soj pherdo mangipaja. Ov dela adava poklon okolenge so mangela te del len prilika te služinen leske večno (Jov 14:13, 14; Jovan 6:44). Dali o Solomon ka dobinel asavko poklon? O Jehova džanela o odgovor, amen na džanaja le. Ama džanaja kaj o Jehova ka kerel adava soj pravedno.

SO DŽANAJA

10. Sar osetinela pe o Jehova keda valjani te uništinel nesave manušen? (Ezekiel 33:11; dikh hem i slika.)

¹⁰ Čitin Ezekiel 33:11. O Jehova vakerela amenge sar osetinela pe keda valjani te sudinel e manušenge. Slično sar so pišingja o Ezekiel, o apostol Petar vakergja: „O Jehova na mangela nikoj te ovel uništimo“ (2. Pet. 3:9). Akala lafija tane but utešna! Amen džanaja kaj o Jehova nane te uništinel nekas zasekogaš, osven ako nane le šukar pričina bašo adava. Ov tano but milostivo hem sikavela milost sekogaš keda isi than bašo adava.

11. Koj nane te ovel voskresnimo, hem kotar džanaja adava?

¹¹ So džanaja bašo manuša kola so nane te voskresninen? I Biblija spomninela samo nekobor primerija. b E Isuseskere lafija sikavena kaj o Juda Iskariot nane te voskresninel. (Marko 14:21; dikh hem Jovan 17:12. c) O Juda svesno hem dobrovolno gelo protiv o Jehova hem leskoro Čhavo. (Dikh Marko 3:29. d) Slično, o Isus vakergja kaj nesave religiozna vodačija so protivingje pe leske, ka meren bizi nadež te oven voskresnime (Mat. 23:33). O apostol Pavle da predupredingja kaj o otpadnikija so nane te kainen pe, nane te oven voskresnime (Evr. 6:4-8; 10:29).

12. So džanaja baši e Jehovaskiri milost? Vaker primerija.

¹² Ama, so džanaja baši e Jehovaskiri milost? Sar ov sikavgja kaj „na mangela nikoj te ovel uništimo“? Te dikha sar sikavgja milost nesavenge so kergje seriozna grevija. O cari o David kergja nekobor seriozna grevija, sar soj  preljuba hem mudaribe. Sepak, o David kaingja pe hem adaleske o Jehova spremno prostingja leske (2. Sam. 12:1-13). O cari o Manasija, pobaro delo taro plo životo kergja but lošna bukja. Čak ko asavko slučaj, o Jehova sikavgja milost hem prostingja leske soske kaingja pe (2. Let. 33:9-16). Akala primerija sikavena kaj o Jehova sikavela milost sekogaš keda isi pričina bašo adava. Ov ka voskresninel asavke manušen adaleske so halile kaj kergje but lošna bukja hem kaingje pe bašo adava.

13. a) Soske o Jehova sikavgja milost e Ninevijconge? b) So vakergja o Isus pokasno bašo o Ninevijcija?

¹³ Amen isto agjaar džanaja kaj o Jehova sikavgja milost e Ninevijconge. O Devel vakergja e Jonaske: „Lengoro lošnipe reslja dži mande“. Ama keda kaingje pe bašo pumare grevija, o Jehova spremno prostingja lenge. Ov sine but pomilostivo taro Jona. O Jona but holjangja hem adaleske o Devel mora sine te setinkerel le kaj adala Ninevijcija „na džanena sine soj ispravno, a soj pogrešno“ (Jona 1:1, 2; 3:10; 4:9-11). Pokasno, o Isus koristingja adava primer te šaj te sikavel e javeren baši e Jehovaskiri pravda hem milost. Ov vakergja kaj o Ninevijcija ka ušten „ko dive keda o Devel ka sudinel e manušenge“ (Mat. 12:41).

14. So ka značinel e Ninevijconge „o voskresenie sudibaske?“

¹⁴ So značinela adava so o Ninevijcija ka ušten „ko dive keda o Devel ka sudinel“? O Isus vakergja kaj ki idnina ka ovel „voskresenie sudibaske“ (Jovan 5:29). Ov kerela sine lafi bašo vreme keda ka vladinel sar Cari milja berša, kote so „o pravedna hem o nepravedna“ ka voskresninen (Apo. 24:15). Bašo nepravedna akava ka ovel „voskresenie sudibaske“. Akava značinela kaj otkeda akala manuša ka voskresninen, o Jehova hem o Isus vnimatelno ka dikhen te šaj te proceninen dali ola šunena hem primeninena o bukja so sikljovena len. Ako nesavo Ninevijco soj voskresnimo na mangela te služinel e Jehovaske, o Jehova nane te dozvolinel leske te živinel ponadari (Isa. 65:20). Ama sa okola so ka odlučinen verno te služinen e Jehovaske, ka šaj te živinen večno (Dan. 12:2).

15. a) Soske našti točno te vakera kaj nijekh taro okola so sine uništime ko Sodom hem Gomor nane te voskresninen? b) Sar šaj te haljova o lafija soj pišime ko Juda 7? (Dikh hem i ramka „ So mislingja o Juda?“)

¹⁵ Keda kergja lafi bašo manuša taro Sodom hem Gomor, o Isus vakergja kaj lenge ka  ovel but pošukar „ko dive keda o Devel ka sudinel e manušenge“ nego okole manušenge so otfrlingje le hem leskere sikljojba (Mat. 10:14, 15; 11:23, 24; Luka 10:12). Dali o Isus koristingja hiperbola te šaj te sikavel kaj o manuša taro leskoro vreme sine but pološna taro okola ko Sodom hem Gomor? Na. O Isus mislingja adava doslovno. Isto sar keda vakergja kaj o Ninevijcija ka ušten „ko dive keda o Devel ka sudinel e manušenge“. e Ko solduj situacie, e lafencar „dive keda o Devel ka sudinel e manušenge“ mislinela pe ki isto buti. Isto sar o Ninevijcija, o manuša da taro Sodom hem Gomor kerena sine lošna bukja. Ama porazlično taro Ninevijcija, e manušen taro Sodom hem Gomor na sine len prilika te kainen pe. Osven adava, setin tut so vakergja o Isus bašo „voskresenie sudibaske“. Ki leste ka oven vklučime „okola so kergje lošnipe“ (Jovan 5:29). Znači, izgleda kaj šaj isi nesavi nadež bašo manuša taro Sodom hem Gomor. Šaj barem nesave taro adala manuša ka voskresninen hem šaj ka ovel amen prilika te sikava len bašo Jehova hem bašo Isus Hristos.

16. So džanaja bašo adava sar o Jehova ka odlučinel kas te voskresninel? (Eremija 17:10).

¹⁶ Čitin Eremija 17:10. Ko akava stiho šaj te dikha so džanaja bašo način sar o Jehova sudinela. O Jehova sekogaš „istražinela o vilo hem ispitinela o najhor misle“. Keda ka valjani te odlučinel kas ka voskresninel, ov sekogaš „ka del sekaske sprema leskere drumija“. O Jehova ka ovel cvrsto keda adava ka valjani, ama milostivo sekogaš keda ka ovel than bašo adava. Adaleske, na valjani te pretpostavina amenge kaj nekaske nane nadež bašo voskresenie, osven ako na džanaja adava adaleske so i Biblija vakerela le.

„O SUDIJA E CELO PHUVJAKORO“ KA „KEREL ADAVA SOJ PRAVEDNO“

17. So ka slučinel pe e manušencar so mule?

¹⁷ Otkeda o Adam hem i Eva gele tari e Satanaskiri strana hem buningje pe protiv o Jehova, milijarde manuša mule. O meribe kova soj najbaro dušmani, lelja but životija (1. Kor. 15:26). So ka slučinel pe sa adale manušencar? Jekh tikno broj taro 144.000 verna sledbenikija e Hristoseskere, ka voskresninen  hem ka dobinen besmrtno životo ko nebo (Otk. 14:1). Jekh baro broj taro verna murša hem džuvlja kola so mangle e Jehova, ka oven delo taro „pravedna“ kola so ka voskresninen hem ka živinen večno ki phuv ako ačhovena pravedna džikote o Hristos vladinela milja berša hem ko posledno ispit (Dan. 12:13; Evr. 12:1). Isto agjaar, džikote trajnena adala milja berša, e nepravednonge, maškar kolende soj okola so nikogaš na služingje e Jehovaske pa čak okola so kergje lošna bukja — ka del pe lenge prilika te promeninen pe hem te oven verna sluge e Devleskere (Luka 23:42, 43). Ama, nesave manuša sine doborom lošna, doborom odlučna te buninen pe protiv o Jehova hem leskiri namera, so ov odlučingja ola nikogaš te na oven voskresnime (Luka 12:4, 5).

18-19. a) Soske šaj te ovel amen doverba ko način sar o Jehova ka sudinel okolenge so mule? (Isaija 55:8, 9). b) So ka dikha ki sledno statija?

¹⁸ Dali šaj te ova celosno sigurna kaj keda o Jehova sudinela e manušenge, sekogaš anela ispravno odluka? Oja. O Avraam šukar halilo kaj o Jehova tano sovršeno, mudro hem milostivo „Sudija e celo phuvjakoro“. O Jehova obučingja ple Čhave hem leske dengja i odgovornost te sudinel sarinenge (Jovan 5:22). Hem o Jehova, hem o Isus, džanena so isi sekole manušeske ko vilo (Mat. 9:4). Znači, keda ka sudinen sekaske posebno, ola sekogaš ka keren „adava soj pravedno“.

¹⁹ Te ova odlučna te ovel amen doverba ko Jehova hem ko sa leskere odluke. Haljovaja kaj amen na siem sposobna ispravno te sudina, ama o Jehova tano. (Čitin Isaija 55:8, 9.) Adaleske, isi amen doverba ko Jehova hem ko Isus hem mukhaja ola te sudinen ko sa. Isto agjaar džanaja kaj amaro sovršeno Cari o Isus, sovršeno ka sikavel pe Dadeskiri pravda hem milost (Isa. 11:3, 4). Ama so šaj te vakera bašo adava sar o Jehova hem o Isus ka sudinen e manušenge ki „bari nevolja“? So na džanaja? A so džanaja? Ki sledno statija ka kera lafi bašo akala pučiba.