1-2. a) Kaj arakhljola sine o Pavle keda pišingja o pismo e phralenge ko Efes? b) Kola pučiba ka dikha?

 DŽIKOTE sine phanlo ko jekh kher ko Rim, o apostol Pavle manglja te ohrabrinel ple phralen hem phenjen. Adaleske so našti sine lično te posetinel len, pišingja lenge pismija. Jekh lendar pišingja le e phralenge ko Efes okolu 60-to ili 61-to berš a.e (Ef. 1:1; 4:1).

² Angleder deš berš adava, o Pavle nesavo vreme sine ko Efes, kote so propovedingja hem sikavgja e javeren bašo šukar haberi (Apo. 19:1, 8-10; 20:20, 21). Ov but mangela sine e phralen hem e phenjen hem manglja te pomožinel len te ačhon verna e Jehovaske. Ama soske pišingja e pomazime phralenge baši temnica hem i svetlina? Hem save pouke šaj te oven sa e hristijanen taro adava so pišingja le? O odgovor bašo akala pučiba ka dikha len ki akaja statija.

TARI TEMNICA KI SVETLINA

3. Kola lafija koristingja o Pavle ko plo pismo dži ko Efešanja?

³ E hristijanenge ko Efes o Pavle pišingja: „Nekogaš sien sine temnica, akana sien svetlina“ (Ef. 5:8). O Pavle akate koristinela o lafija temnica hem svetlina te šaj te objasninel duj skroz različna bukja. Te dikha soske o Pavle vakergja kaj o Efešanja nekogaš sine ki temnica.

4. Ki savi smisla o Efešanja sine ki duhovno temnica?

⁴ Duhovno temnica. Angleder te doznajnen o čačipe hem te oven hristijanja, o Efešanja kolenge so o Pavle pišingja sine delo tari hovavni religija hem verujnena sine ko sueverie. Ko Efes arakhljola sine o pendžardo hrami e grčko božicakoro Artemida, but manuša ko adava vreme dikhena sine ki leste sar jekh taro efta čudija. O manuša so džana sine ko adava hrami obožavinena sine idolija. Adala so kerena sine hem bikinena tikne hramija tari Artemida zarabotinena sine but pare (Apo. 19:23-27). Osven adava, but  manuša ko Efes kerena sine magie (Apo. 19:19).

5. Ki koja smisla o Efešanja sine ki duhovno temnica?

⁵ Moralno temnica. O manuša ko Efes živinena sine nemoralno hem ponašinena pe sine bezobrazno. Ko teatarska pretstave pa čak ko verska proslave sine najnormalno te koristinen pe nepristojna lafija (Ef. 5:3). But džene taro Efešanja „našavgje sekova čuvstvo bašo moral“, lafija so doslovno značinena „čhinavgje te osetinen dukh“ (Ef. 4:17-19). Angleder te doznajnen e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno, lengiri sovest na mučinela len sine keda kerena nešto pogrešno, isto agjaar ola mislinena sine kaj nane len nisavi odgovornost anglo Jehova. Adaleske o Pavle šaj sine te vakerel kaj lengere „gogja tane ki temnica hem tane durjarde taro životo so dela o Devel“.

6. Soske o Pavle šaj sine te vakerel e Efešanengje „akana sien svetlina?“

⁶ Ama, nesave taro Efešanja na ačhile ki temnica. O Pavle baši lende pišingja „akana sien svetlina ko jekhipe e Gospodarea“ (Ef. 5:8). Ola počmingje te živinen sprema e Jehovaskoro lafi kova so sine sar svetlina so vodinela len (Ps. 119:105). Akala Efešanja mukle pumare hovavne verska običaija hem o nemoralno ponašibe. Ola gele „palo e Devleskoro primer“ hem kergje sa so šaj te služinen e Jehovaske hem te radujnen le (Ef. 5:1).

7. Sar amari situacija tani slično e situacijaja bute hristijanengiri taro Efes?

⁷ Slično, amen da angleder te doznajna o čačipe siem sine ki temnica ko duhovno hem ko moralno pogled. Nesave amendar slavinena sine praznikija kola so sine povrzime hovavne religijaja a javera živinena sine nemoralno. Ama, otkeda doznajngjem bašo e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno kergjem promene. Počmingjem te živina agjaar sar so mangela o Devel, a adava koristingja amenge ko but načinija (Isa. 48:17). Ama, nane sekogaš lokho te arakha amen tari temnica kolatar  so iklilem hem te prodolžina te živina sar „čhave e svetlinakere“. Sar šaj te kera adava?

ARAKH TUT TARI TEMNICA

8. Sprema Efešanja 5:3-5, taro so valjani sine te arakhen pe o hristijanja ko Efes?

⁸ Čitin Efešanja 5:3-5. Te šaj te ačhoven so podur tari temnica, o hristijanja ko Efes valjani sine ponadari da te otfrlinen sa o postapke so mrzinela o Jehova. Ko akava na sine vklučimo samo o seksualno nemoral, nego te na keren lafi ko nepristojno način. O Pavle setinkergja e Efešanen kaj valjani te arakhen pe taro asavke bukja ako mangena te ovel len „nasledstvo ko Carstvo e Hristoseskoro hem e Devleskoro“.

9. Soske valjani te pazina te na kera ništo so šaj te čhivel amen te kera nemoral?

⁹ Amen da mora ponadari te pazina amen te na kera o „bukja kola so pripadinena e temnicake“ (Ef. 5:11). O iskustvo but puti sikavela kaj kobor poviše nekoj dikhela, šunela ili kerela lafi bašo melale hem nemoralna bukja, pobari tani i verojatnost kaj ka postapinel pogrešno (1. Moj. 3:6; Jak. 1:14, 15). Ki jekh phuv, bari grupa phralja hem phenja, počmingje te pišinen pe preku jekh socijalno mreža. Ko početok, but džene lendar kerena sine lafi bašo Jehova hem bašo čačipe. Ama, sar so nakhela sine o vreme ola počmingje te keren lafi bašo bukja kola so na svidžinena pe e Jehovaske. Lengiri glavno tema počmingja te ovel bašo seks. Nesave lendar pokasno priznajngje kaj adala razgovorija čhivgje len te keren nemoral.

10. Sar probinela o Satana te hovavel amen? (Efešanja 5:6).

¹⁰ E Satanaskoro sveto mangela te hovavel amen, te čhivela amen te mislina kaj o bukja kolenge so o Jehova vakerela kaj tane nemoralna hem melale, ni hari nane pogrešna (2. Pet. 2:19). Akava na iznenadinela amen. Jekh taro e Bengeskere taktike kola so but vreme koristinela len, tani te buninel e manušen te šaj te na razlikujnen soj tano ispravno a soj tano pogrešno (Isa. 5:20; 2. Kor. 4:4). Ni hari nane čudno so ko but filmija, televiziska programe hem internet stranice, širinena pe stavija kola so nane sprema e Jehovaskere pravedna merilija. O Satana mangela te čhivel amen te mislina kaj o melale postapke hem o nemoralno životo, na samo soj tane prifatliva nego tane interesna hem nane opasna. (Čitin Efešanja 5:6.)

11. Sar e Andželakoro iskustvo sikavela kobor tano važno te primenina o mudro sovet taro Efešanja 5:7? (Dikh hem i slika).

¹¹ O Satana mangela te nakhava vreme manušencar kola so ka keren amenge pharo te ikera amen ko e Jehovaskere merilija. Adaleske, o Pavle pottikningja e Efešanen: „Ma te ovel tumen ništo lencar“, okolencar so kerena adava soj tano pogrešno anglo e Devleskere jakhja (Ef. 5:7). Na valjani te bistra kaj amare amala nane samo okola kasaja so družinaja amen lično. Maškar lende tane hem okola kasaja so komunicirinaja preku socijalna mreže — opasnost koja so ko purano vreme Efešanen na sine len. I Andžela a koja so živinela ki Azija, halili kobor opasna šaj te oven o socijalna mreže. Oj priznajnela: „Ola šaj te oven stapica, kola so hari pohari šaj te menine amaro način sar razmislinaja. Aljum dži ko adava stepen te na smetinen man više te oven man ’amala‘ kola so na poštujnena o bibliska načelija. Ko krajo, počmingjum mange te mislinav kaj nane strašno te živinav ko način kova so na  svidžinela pe e Jehovaske“. Ama, nesave starešine ko jekh ljubezno način pomožingje e Andželake te kerel o promene so valjani sine. Oj vakerela: „Akana, pherava mi godi duhovna bukjencar namesto bukjencar taro socijalna mreže“.

12. So ka pomožinel amen te ikera amen ko e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno?

¹² Amen mora te borina amen te šaj te na razmislina sar o manuša taro akava sveto, kaj o nemoralno ponašibe tano prifatlivo. Amen džanaja kaj adava tano pogrešno (Ef. 4:19, 20). Šukar tano te puč amen: „Dali trudinava man te na nakhavav vreme bizi potreba me kolegencar, součenikoncar ili javerencar kola so na poštujnena e Jehovaskere pravedna merilija?“ „Dali hrabro ikerava man ko e Jehovaskere merilija čak ako o javera mislinena kaj sium kruto ko adava?“ Sprema o lafija taro 2. Timotej 2:20-22, šaj čak ka valjani te pazina kasaja ka ova paše amala ko sobranie. Amen na mangaja te bistra kaj nesave šaj nane te pomožinen amen te ačhova verna e Jehovaske.

ŽIVINEN SAR „ČHAVE E SVETLINAKERE“

13. So značinela te živina sar „čhave e svetlinakere?“ (Efešanja 5:7-9).

¹³ O Pavle pottikningja e hristijanen ko Efes na samo te prodolžinen te ciden pe tari temnica, nego ponadari da te živinen sar „čhave e svetlinakere“. (Čitin Efešanja 5:7-9.) So značinela adava? Adava značinela sekogaš te ponašina amen sar čačutne hristijanja. Jekh način sar šaj te kera adava tano agjaar so redovno ka čitina hem ka proučina i Biblija isto hem o publikacie so temelinena pe ki late. A posebno tano važno te proučina šukar o primer hem o sikljojba e Isuseskere, „i svetlina e svetoskiri“ (Jovan 8:12; Izr. 6:23).

14. Sar šaj te pomožinel amen e Devleskiri sila?

¹⁴ Isto agjaar, valjani amenge pomoš tari e Devleskiri sila te šaj ponadari da te ponašina amen sar „čhave e svetlinakere“. Soske? Adaleske so ni hari nane lokho te ačhova čista ko akava nemoralno sveto (1. Sol. 4:3-5, 7, 8). E Devleskiri sila šaj te pomožinel amen te borina amen te šaj te na razmislina sar o manuša taro  akava sveto, kote soj tane vklučime lengere filozofie hem stavija kola so nane sprema e Devleskoro način sar razmislinela. Isto agjaar, e Devleskiri sila šaj te pomožinel amen te sikava sekova šukaripe hem pravednost (Ef. 5:9).

15. Ko save načinija šaj te dobina e Devleskiri sila? (Efešanja 5:19, 20).

¹⁵ Jekh način sar šaj te dobina e Devleskiri sila tano agjaar so ka molina amen baši late. O Isus vakergja kaj o Jehova „ka del pli sila okolenge so rodena lestar“ (Luka 11:13). Isto agjaar, e Devleskiri sila dobinaja la keda zaedno amare phralencar hem phenjencar falinaja e Jehova ko amare sostanokija. (Čitin Efešanja 5:19, 20.) Adava so e Devleskiri sila vlijajnela šukar upri amende ka pomožinel amen te živina agjaar sar so mangela o Devel.

16. So ka pomožinel amen te ana mudra odluke? (Efešanja 5:10, 17).

¹⁶ Keda valjani te ana važna odluke, mora te haljova „soj tani e Jehovaskiri volja“ hem palo adava te postapina sprema late. (Čitin Efešanja 5:10, 17.) Keda trudinaja amen te arakha bibliska načelija soj povrzime amare situacijaja, amen ustvari, trudinaja amen te haljova sar o Devel razmislinela baši adaja buti. Palo adava, ako primeninaja leskere načelija ka šaj te ana šukar odluke.

17. Sar šaj šukar te koristina amaro vreme? (Efešanja 5:15, 16; dikh hem i slika).

¹⁷ O Pavle isto agjaar sovetingja e hristijanen ko Efes šukar te koristinen pumaro vreme. (Čitin Efešanja 5:15, 16.) „O lošno“ — amaro dušmani o Satana — mangela te ova doborom but zafatime e bukjencar taro akava sveto so ko krajo nane te ovel amen vreme baši amari služba e Devleske (1. Jov. 5:19). Jekh hristijani lokhe šaj te počminel te koncentririnel pe ko pare, obrazovanie ili ki buti, namesto ko razna prilike so isi le te šaj te služinel e Jehovaske. Ako kerela adava ov  ka sikavel kaj počminela te razmislinel sar o manuša taro akava sveto. Džangjola pe, akala bukja nane pogrešna. Ama ola na valjani nikogaš te oven amenge ko prvo than ko životo. Te šaj te živina „sar čhave e svetlinakere“, valjani šukar te koristina amaro vreme, javere lafencar te koncentririna amen ko adava so čače tano važno.

18. So kergja o Donald te šaj pošukar te koristinel plo vreme?

¹⁸ Rode načinija te služine e Jehovaske ki panda pobari mera. Akava kergja le o Donald kova so služinela ki Južnoafrikansko Republika. Ov vakerela: „Razmislingjum bašo mlo životo hem but molingjum man e Jehovaske te šaj te pomožinel man te kerav poviše ki služba baši leste. Molingjum man te arakhav buti koja so ka pomožinel man te ovel man poviše vreme propovedibaske. Adaleske so pomožingja man o Jehova, uspejngjum te arakhav šukar buti. Ottegani zaedno mle romnjaja počmingjem polnovremeno te služina e Jehovaske.“

19. Sar šaj ponadari da te živina „sar čhave e svetlinakere“?

¹⁹ O pismo so o Pavle pišingja e Efešanenge sigurno but pomožingja lenge te živinen sar hristijanja. Adava so ov pišingja, vodimo tari e Devleskiri sila, šaj te pomožinel amenge da. Sar so dikhlem, šaj te pomožinel amenge mudro te birina amari zabava hem društvo. Šaj te pomožinel amen redovno te proučina i Biblija te šaj i svetlina taro čačipe ponadari da te vodinel amen ko sa so keraja. Isto agjaar, sikavela kobor tani važno e Devleskiri sila, koja so pomožinela amen te sikava šukar osobine. Ako primeninaja adava so pišingja o Pavle, ka pomožinel amenge te ana mudra odluke kola soj sprema e Jehovaskoro način sar razmislinela. Ako keraja akala bukja, adava ka pomožinel amen te arakha amen tari temnica akale svetoskiri hem te ačhova ki svetlina!