1-2. Otkeda nekoj ka krstinel pe, sar leskoro životo ovela pošukar?

 SEKOVA jekh amendar sine but radosno keda krstingja pe hem ulo delo tari e Jehovaskiri familija. Okola so isi len čest te oven e Jehovaskere amala, složinena pe e lafencar so vakergja len o psalmisti o David. Ov vakergja: „Srekjno tano okova kole so tu, [Jehova] ka birine hem kaske so dozvolinea te avel tute paše te šaj te živinel ko tle dvorija“ (Ps. 65:4).

² Kaske o Jehova dozvolinela te živinel ko leskere dvorija, javere lafencar, te ovel leskoro amal? Sar so dikhlem ki angluni statija, ov birinela te ovel paše okolencar so sikavena kaj mangena te oven lea paše (Jak. 4:8). Keda dea lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo hem krstinea tut, tu ovea lea paše ko jekh posebno način. Šaj te ove sigurno kaj palo tlo krstibe ov ka blagoslovinel tut džikote na ovela dosta (Mal. 3:10; Erem. 17:7, 8).

3. Savi seriozno odgovornost isi hristijanen so dengje lafi e Jehovaske kaj ka služinen leske celo životo hem krstingje pe? (Propovednik 5:4, 5).

³ Džangjola pe, o krstibe tano samo početok. Otkeda ka kere adava prvo čekori, tu ka mange te de tutar sa te šaj te živine sprema tlo zavet čak keda ka oven tut iskušenija ili keda ka ovel ispitimi tli vera. (Čitin Propovednik 5:4, 5.) Sar učeniko e Isuseskoro, tu ka trudine tut kobor so šaj pošukar te dža palo leskoro primer hem te ikere tut ko leskere zapovedija (Mat. 28:19, 20; 1. Pet. 2:21). Akaja statija ka pomožinel tut te kere adava.

 PONADARI DA DŽA PALO ISUS ČAK KEDA ISI TUT NEVOLJE HEM ISKUŠENIJA

4. Ki koja smisla e Isuseskere učenikija phiravena „stubo mučibaske“? (Luka 9:23).

⁴ Otkeda ka krstine tut tlo životo nane te ovel bizo problemija. Baš adava o Isus jasno vakergja kaj leskere učenikija ka phiraven „stubo mučibaske“. Ustvari, ola ka keren adava „sekova dive“. (Čitin Luka 9:23.) Dali o Isus manglja te vakerel kaj leskere učenikija sekogaš ka mučinen pe? Na. Adava so manglja te vakerel tano kaj osven blagoslovija leskere učenikon ka ovel len pharipa. Nesave taro adala pharipa šaj te anen amenge bari dukh (2. Tim. 3:12).

5. Save blagoslovija vetinela o Isus okolenge so kerena žrtve?

⁵ Šaj tli familija protivingja pe tuke ili šaj žrtvujngjan nešto ko materijalno pogled te šaj te čhive e Devleskoro Carstvo ko prvo than ko tlo životo (Mat. 6:33). Ako tano agjaar, tegani šaj te ove sigurno kaj o Jehova dikhlja sa adava so kergjan baši leste (Evr. 6:10). Verojatno hem korkori uveringjan tut kobor tane točna e Isuseskere lafija: „Ni jekh na mukhlja kher, ili phralja, ili phenja, ili daja, ili dade, ili čhaven, ili nive baši mande hem bašo šukar haberi, a te na del pe leske akana ko akava vreme 100 puti poviše: khera hem phralja hem phenja hem daja hem čhave hem nive, ama zaedno akalea hem progonstvo, a ko vreme so avela hem večno životo“ (Mar. 10:29, 30). O blagoslovija so dobingjan len tane but pobare tari bilo koja žrtva so kergjan la (Ps. 37:4).

6. Soske palo tlo krstibe ka valjani ponadari da te borine tut protiv „i želba e teloskiri“?

⁶ Sepak, palo tlo krstibe tu ponadari da ka valjani te borine tut protiv „i želba e teloskiri“ (1. Jov. 2:16). Adava tano agjaar soske tu ponadari da sian nesovršeno. Ponekogaš, šaj ka osetine tut slično sar o apostol Pavle, kova so pišingja: „Andre ko mo vilo, me čače uživinava ko e Devleskoro zakoni, ama ko mo telo dikhava javer da zakoni kova so borinela pe protiv o zakoni ko mle misle, hem akava zakoni e grevoskoro ikerela man sar robo“ (Rim. 7:22, 23). Šaj ka ove obeshrabrimo adaleske so mora te borine tut pogrešna želbencar. Ama ako razmislinea so vetingjan e Jehovaske keda dengjan leske lafi kaj ka služine leske, adava šaj te kerel tut panda poodlučno te borine tut protiv o iskušenija. O zavet so dengjan le ka pomožinel tuke keda ka arakhljove ko iskušenija. Sar?

7. Sar adava so ka de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske ka pomožinel tuke te ačhove verno?

⁷ Keda dea lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo, tu otkažinea tut tutar. Akava značinela kaj tu birinea te otfrline tle lična želbe hem celija kola so na svidžinena pe e Jehovaske (Mat. 16:24). Adaleske, keda ovel tut nesavo iskušenie ili phari situacija nane te ovel potrebno te puče tut sar ka postapine. Tu više otfrlingjan sa o javera opcie osven jekh — te ačhove verno e Jehovaske. Ka ove cvrsto odlučno te radujne e Jehova. Ki adaja buti ka ove sar o Jov. Iako arakhlilo ko posebna phare situacie ov odlučno vakergja: „Nane te otkažinav man tari mli besprekornost!“ (Jov 27:5).

8. Sar adava so ka razmisline bašo zavet so dengjan le e Jehovaske ki molitva ka pomožinel tuke te otfrline o iskušenija?

⁸ Adava so ka razmisline bašo zavet so dengjan e Jehovaske ki molitva, ka del tut sila te otfrline sekova iskušenie. Na primer, dali ka počmine te flertujne  nekasaja soj ko brako? Džangjola pe kaj na. Tu više vetingjan e Jehovaske kaj nikogaš nane te kere asavko nešto. Ako na dozvolinea ki tute te razvinen pe pogrešna čuvstvija, pokasno nane te valjani te borine tut te cide len tutar. Adalea ka cide tut taro drumo e rumime manušengoro (Izr. 4:14, 15).

9. Sar adava so ka razmisline bašo zavet so dengjan e Jehovaske ki molitva šaj isto agjaar te pomožinel tuke ponadari da te čhive o duhovna aktivnostija ko prvo than?

⁹ So ako nudinela pe tuke buti koja so ka čhinavel tut redovno te dža ko sostanokija? Tu više džanea sar te postapine. Panda angleder te dobine adaja ponuda, tu više odlučingjan te na prifatine asavki buti. Agjaar, nane te valjani te trudine tut te izbegine o posledice tari lošno odluka so angjan la. Šaj but te pomožinel tuke adava so ka razmisline bašo e Isuseskoro primer, ov sine odlučno te radujnkerel ple Dade. Isto sar o Isus, sigate hem odlučno otfrlin sa so na svidžinela pe e Devleske koleske so dengjan lafi kaj ka služine leske (Mat. 4:10; Jovan 8:29).

10. Sar o Jehova ka pomožinel tuke otkeda krstingjan tut, ponadari da te dža palo Isus?

¹⁰ Džangjola pe kaj o nevolje hem o iskušenija dena tut prilika te sikave kaj sian odlučno ponadari da te dža palo Isus. Džikote kerea adava, šaj te ove sigurno kaj o Jehova ka pomožinel tuke. Ki Biblija pišinela: „O Devel tano verno, hem nane te mukhel te oven iskušime poviše taro adava so šaj te izdržinen, nego ka pomožinel tumenge keda isi tumen iskušenie te šaj te izdržinen le“ (1. Kor. 10:13).

SO ŠAJ TE KERE TE ŠAJ PONADARI DA TE DŽA PALO ISUS

11. Kova tano jekh taro najšukar načinija sar šaj ponadari da te dža palo Isus? (Dikh hem i slika.)

¹¹ O Isus sine revno hem ačhilo paše e Jehovaja agjaar so molinela pe sine leske  (Luka 6:12). Ustvari, jekh taro najšukar načinija te dža palo Isus otkeda ka krstine tut, tano ponadari da te kere o bukja kola so ka pomožinen tuke te ove popaše e Jehovaja. I Biblija vakerela: „Bizi razlika kobor napredujngjem dži akana, valjani ponadari da te napredujna, te dža ko akava isto drumo“ (Fil. 3:16). Nekogaš, ka šuna iskustvija taro phralja hem phenja kola so odlučingje te keren poviše ki služba bašo Jehova. Šaj sine ki Škola bašo polnovremena objavitelija ili selingje pe ko thana kote so isi pobari potreba. Ako tle okolnostija dozvolinena tuke, adaja tani but šuži cel so šaj tu da te čhive la tuke. E Jehovaskere sluge but mangena te keren poviše baši leste (Apo. 16:9). Ama, so ako ko momenti našti te kere adava? Ma mislin kaj pohari vredinea okolendar so šaj te keren adava. Sar hristijanja, amenge tano najvažno dži ko krajo te istrajna (Mat. 10:22). Ma bistre kaj o Jehova but radujnela pe keda služinea leske sprema tle sposobnostija hem okolnostija. Adava tano jekh važno način sar šaj ponadari da te dža palo Isus otkeda ka krstine tut (Ps. 26:1).

12-13. So šaj te kere ako tli revnost počmingja te slabonel? (1. Korinkjanja 9:16, 17; dikh hem i ramka „ Ačhov ki trka“).

¹² So valjani te kere ako primetinea kaj tle molitve ule mehanička, ili kaj na uživinea više ki služba sar so uživinea sine angleder? So ako na uživinea više ko čitibe i Biblija sar angleder? Ako slučinela pe tuke akava otkeda krstingjan tut, ma mislin kaj nane tut e Jehovaskoro duho. Adaleske so siem nesovršena amare čuvstvija ponekogaš šaj te meninen pe. Ako tli revnost počminela te slabonel, razmislin bašo primer e apostol Pavleskoro. Iako trudinela pe sine te džal palo e  Isuseskoro primer, ov džanlja kaj ponekogaš nane te ovel le bari želba te kerel adava so valjani. (Čitin 1. Korinkjanja 9:16, 17.) Ov vakergja: „Ako kerava adava bizi volja, sepak dendi mange zadača“. Javere lafencar, o Pavle sine odlučno te kerel pli služba bizi razlika sar osetinela pe sine ko momenti.

¹³ Slično, ma mukh tle nesovršena čuvstvija te vlijajnen upro tle odluke. Ov odlučno te kere adava soj tano ispravno, čak ako na kerela pe tuke adava. Ako kerea ponadari da adava soj ispravno, sar so ka nakhel o vreme tle čuvstvija šaj ka meninen pe. Dži tegani, adava so ka ovel tut navika redovno te proučine i Biblija, te moline tut, te dža ko sostanokija hem ki služba, ka pomožinel tuke ponadari da te dža palo Isus otkeda ka krstine tut. Keda tle phralja hem phenja ka dikhen kaj istrajno služinea e Jehovaske, ola ka oven ohrabrime (1. Sol. 5:11).

„ISPITINEN... PROVERINEN“

14. Bašo kola bukja valjani redovno te ispitine tut, hem soske? (2. Korinkjanja 13:5).

¹⁴ Otkeda ka krstine tut važno tano redovno te ispitine tut. (Čitin 2. Korinkjanja 13:5.) Ponekogaš, šukar tano te razmisline bašo tlo životo hem bašo tle navike te šaj te dikhe dali molinea tut sekova dive, dali čitinea hem proučinea i Biblija, dali redovno džaja ko sostanokija hem ki služba. Probin te arakhe nešto so ka pomožinel tuke panda poviše te uživine hem te ovel tut korist taro akala aktivnostija. Na primer, puč tut pučiba sar soj: „Šaj li te objasninav e javerenge o osnovna bibliska sikljojba? So šaj te kerav te šaj poviše te uživinav ki služba? Dali mle molitve tane konkretna hem dali sikavena kaj isi man celosno doverba ko Jehova? Dali redovno džava ko sostanokija? So ka pomožinel mange pošukar te šunav ko sostanokija hem pošukar te komentirinav?“

15-16. So sikljovaja taro e Roberteskoro iskustvo?

¹⁵ Isto agjaar, šukar tano redovno te ispitine tut bašo tle slabostija. O iskustvo jekhe phraleskoro so vikinela pe Robert sikavela kobor tano važno akava, ov vakerela: „Keda sine man okolu 20 berš, kerava sine buti pohari saatija. Jekh dive pali buti, jekh koleška vikingja man ki peste khere. Oj vakergja mange kaj ka ova korkori hem kaj ka nakha amenge but šukar. Ko početok, vakergjum nesave izgovorija kola so na sine baš uverliva. Ama ko krajo vakergjum na hem objasningjum soske“. O Roberti na pelo ko adava iskušenie hem adava tano pofalno. Ama  pokasno keda razmislingja baši adaja situacija halilo kaj šaj sine pošukar te ikljol ko krajo adale situacijaja. Ov priznajnela: „Na odbingjum i ponuda doborom sigate hem odlučno sar o Josif so odbingja e Petefrieskere romnja (1. Moj. 39:7-9). Ustvari, iznenadingjum man kobor sine mange pharo te odbinav. Akaja situacija pomožingja mange te haljovav kaj valjani te kerav pozoralo mlo amalipe e Jehovaja“.

¹⁶ Tuke da šaj te koristinel ako ispitinea tut slično sar so kergja o Roberti. Čak keda ka uspejne te na pere ko nesavo iskušenie, puč tut: „Kobor vreme valjangja mange te šaj te vakerav na?“ Ako haljovea kaj sine tuke hari pharo te vakere na, ma obeshrabrin tut. Ov srekjno so sian svesno baši akaja slabost. Molin tut e Jehovaske bašo adava hem ker nešto te šaj te ove poodlučno te živine sprema e Jehovaskere moralna merilija (Ps. 139:23, 24).

17. Sar adava so o Roberti ačhilo verno vlijajnela upro e Jehovaskoro anav?

¹⁷ Taro e Roberteskoro iskustvo šaj te sikljova nešto javer da. Ov vakerela: „Otkeda odbingjum e koleškakiri ponuda, oj vakergja mange: ’Položingjan o testi!‘ Me pučljum la so mangela te phenel. Oj objasningja mange kaj jekh lakoro amal kova so angleder sine e Jehovaskoro svedoko, vakergja lake kaj sa o terne svedokija živinena dvojno životo hem kaj ako isi len prilika ka keren nešto so nane ispravno. Oj vakergja ple amaleske kaj ka proverinel dali tano adava agjaar mancar da. But radujngjum man keda haliljum kaj na ladžakergjum e Jehovaskoro anav“.

18. So sian odlučno te kere otkeda ka krstine tut? (Dikh hem i ramka „ Statie kolende so ka uživine“.)

¹⁸ Keda dea lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo hem krstinea tut, tu sikavea kaj mangea te slavine leskoro anav bizi razlika so ka slučinel pe. Šaj te ove sigurno kaj o Jehova tano svesno save nevolje hem iskušenija isi tut. Ov ka poddržinel tut džikote trudinea tut te ačhove leske verno. Neka ovel tut doverba kaj preku plo sveti duh, ov ka del tut i sila so valjani tuke te šaj te uspejne ko adava (Luka 11:11-13). O Jehova ka pomožinel tut, te šaj ponadari da te dža palo Isus otkeda ka krstine tut.