Pučiba taro čitatelija
Dali e Izraelcon sine len nesavo javer da hajbe ili samo mana hem potpološke?
I mana sine glavno hajbe e Izraelconge džikote 40 berš patujnena sine ki pustina (2. Moj. 16:35). Isto agjaar, ko duj prilike o Jehova dengja len jekh vrsta ptice kola so vikinena pe potpološke (2. Moj. 16:12, 13; 4. Moj. 11:31). Sepak, e Izraelcon sine len hari nešto javer da hajbaske.
Na primer, o Jehova ponekogaš ingarela sine ple narodo ko thana kote so šaj sine te odmorinen hem kote so sine pani hem hajbe (4. Moj. 10:33). Jekh asavko than sine i oaza Elim, kote so sine „12 izvorija taro panja hem 70 palme“ — kolende najverojatno bajrona sine urme (2. Moj. 15:27). Ko jekh lil pišinela kaj ki pustina o palme kolende so bajrona urme najviše koristinena pe hajbaske. Ama, isto agjaar milionja manuša koristinena len te šaj te oven teli senka hem te keren maslo (Plants of the Bible).
Isto agjaar, o Izraelcija šaj ačhile ki najbari oaza koja soj tani pendžardi sar Feiran, koja tani delo taro Vadi Feiran. a Sprema jekh lil, akaja rečno dolina „tani dugačko 130 kilometre hem oj tani jekh taro najdugačka, najšuže hem najpendžarde rečna doline ko Sinaj“ (Discovering the World of the Bible). Ko lil isto agjaar pišinela: „Otprilika 45 kilometre taro than kote so akaja rečno dolina ikljola ko more, arakhljovela i but šuži oaza Feiran, koja soj dugačko 4,8 kilometre, koja soj pherdi palmencar hem arakhela pe ko 610 metre nadmorsko visina. Akaja oaza tani edensko gradina ko Sinaj. Poviše milja berša angleder, but džene džana sine te posetinen akava than adaleske so isi but palme urmencar“.
Palme kote so bajrona urme ki oaza Ferijan
Keda iklile taro Egipet, o Izraelcija lele pea humer, čare kote so ka ušnen o maro hem verojatno giv hem maslo. Džangjola pe, akala bukja nane sine te trajnen but. Isto agjaar, o manuša lele pea „but sitno hem krupno stoka“ (2. Moj. 12:34-39). Ama, adaleske so sine phare uslovija ki pustina, but taro životne verojatno mule. Nesave lendar šaj sine te koristinen pe sar hajbaske. A javera šaj dengje len sar žrtva, čak šaj e hovavne devlenge b (Apo. 7:39-43). Sepak, o Izraelcija arakhena sine životne. Adava šaj te dikha le taro adava so vakergja lenge o Jehova keda sine neposlušna: „Tumare čhave ka oven ovčarija ki pustina 40 berš“ (4. Moj. 14:33). Sprema adava, šaj taro životne so arakhena len sine dobinena sine thud, ponekogaš hem mas. Džangjola pe, adava na sine dovolno te šaj te ovel hajbaske otprilika trin milionja manušenge ko periodi taro 40 berš. c
Kote šaj sine e životnenge te arakhen hajbaske hem pani? d Ko adava vreme, šaj dela peske sine poviše bršim hem sine poviše vegetacija. Ko lil Uvid ko Sveta lila tom 1, pišinela kaj angleder 3500 berša „Ki Arabija sine poviše pani nego ko amaro vreme. Adava so akana isi doborom but hor hem šuke rečna doline, kotar so angleder nakhena sine o reke, tane dokaz kaj angleder sine dovolno bršim te šaj te oven reke“. Sepak, ki pustina na bajrola sine ništo hem sine strašno than živibaske (5. Moj. 8:14-16). Te na del sine o Jehova čudoja pani, o Izraelcija hem o životne sigurno ka meren sine (2. Moj. 15:22-25; 17:1-6; 4. Moj. 20:2, 11).
O Mojsej vakergja e Izraelconge kaj o Jehova parvargja len manaja „te šaj te sikavel [lenge] kaj o manuš na živinela samo taro maro, nego hem taro sekova lafi so ikljola taro e Jehovaskoro muj“ (5. Moj. 8:3).
a Dikh ki Stražarska kula taro 1 maj 1992 berš, str. 24, 25.
b Ki Biblija tane spomnime duj prilike kote so sine dende životinska žrtve ki pustina e Jehovaske. I prvo prilika sine keda o Jehova čhivgja te služinen sveštenikija, a i dujto sine ki Pasha. O solduj nastanija slučingje pe ko 1512 berš a.a.e., adava sine o dujto berš otkeda o Izraelcija iklile taro Egipet (3. Moj. 8:14—9:24; 4. Moj. 9:1-5).
c Ko krajo taro 40 berš ki pustina, o Izraelcija lele but milja životne sar nagrada taro vojne kola so pobedingje (4. Moj. 31:32-34). Ama čak tegani, ola ponadari da hana sine mana sa džikote na khuvgje ki Vetimi phuv (Is. Nav. 5:10-12).
d Šaj te phena kaj o životne na hana sine mana adaleske so o Jehova vakergja e narodoske te khedel mana doborom kobor so šaj sekova manuš te hal, ama na spomningja e životnen (2. Moj. 16:15, 16).
