1. Savo ohrabruvanje dengja o Jehova keda o Adam hem i Eva buningje pe protiv leste?

O JEHOVA tano Devel kova so ohrabrinela e javeren. Ov akava kerela panda taro vreme keda o manuša grešingje hem ule nesovršena. Ustvari, odma otkeda o Adam hem i Eva buningje pe protiv o Devel, ov dengja jekh proroštvo kova so valjani sine te del hrabrost hem nadež e manušenge kola so ki idnina ka haljoven le sine. Sprema akava proroštvo, kova soj pišimo ki 1. Mojseeva 3:15, o Satana hem sa o lošna bukja so kergja len ka oven uništime (1. Jov. 3:8; Otk. 12:9).

2. Sar o Jehova ohrabringja e Noe?

² Razmislin bašo adava sar o Jehova ohrabringja ple sluga e Noe. O manuša so živinena sine ko leskoro vreme sine nasilna hem nemoralna, a samo ov hem leskiri  familija služinena sine e Jehovaske. Adava šaj sine te obeshrabrinel le (1. Moj. 6:4, 5, 11; Juda 6). Ama, o Jehova dengja le i hrabrost koja so valjani sine leske te šaj ponadari da te služinel leske hem te postapinel ispravno (1. Moj. 6:9). Sar kergja adava? Agjaar so vakergja leske kaj ka uništinel adava lošno sveto, hem objasningja leske so valjani te kerel te šaj te spasinel ple familija (1. Moj. 6:13-18). Agjaar o Noe korkori uveringja pe kaj o Jehova tano Devel so ohrabrinela e javeren.

3. Sar ohrabringja o Jehova e Isus Navine? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

³ Palo nesavo vreme, o Jehova ohrabringja ple sluga e Isus Navine, kole so sine le but phari zadača. Ov valjani sine te khuvel e Devleskere narodoja ki Vetimi phuv hem te pobedinel silna narodon kola so živinena sine adathe. O Jehova džanlja kaj e Isus Navine sine le but pričine te daral, adaleske vakergja e Mojsejeske: „Čhiv e Isus Navine te ovel vodači, ohrabrin le hem ker le zoralo, soske ov ka džal anglo narodo hem ka del lenge ko nasledstvo i phuv so ka dikhe la“ (5. Moj. 3:28). Palo nesavo vreme, o Jehova ohrabringja e Isus Navine e lafencar: „Dava tut zapoved panda jekh puti: Ov hrabro hem silno! Ma dara, soske tuja tano o Jehova, tlo Devel, bilo kote te dža!“ (Is. Nav. 1:1, 9). Adava sine čače baro ohrabruvanje!

4, 5. a) Sar ohrabringja o Jehova ple slugen ko purano vreme? b) Sar o Jehova ohrabringja ple Čhave?

⁴ O Jehova isto agjaar ohrabrinela sine ple slugen sar grupa. Na primer, ov džanlja kaj e Izraelconge ka valjani ohrabruvanje keda ka oven ko ropstvo ko Vavilon. Adaleske utešingja len jekhe ohrabruvačko proroštvoja: „Ma dara, soske me sium tuja! Ma ov sekirimo, soske me sium tlo Devel. Me ka kerav tut zoralo hem ka pomožinav tuke. Ka ikerav tut mle desno pravedno vastea“ (Isa. 41:10). Akala lafija važingje e hristijanenge taro prvo veko, a važinena amenge da avdive. (Čitin 2. Korinkjanite 1:3, 4.)

⁵ O Jehova ohrabringja ple Čhave da. Otkeda krstingja pe, o Isus šungja glaso taro nebo: „Akava tano mlo manglo Čhavo, kova so kerela man bahtalo“ (Mat. 3:17). Akala lafija sigurno dengje sila e Isuse džikote kerela sine pli služba akate ki Phuv.

6. Sar ohrabrinela amen e Isuseskiri sporedba e talantencar?

⁶ O Isus džala sine palo primer ple Dadeskoro agjaar so ohrabrinela sine e javeren te ačhoven verna e Devleske. Adava dikhjola pe tari sporedba e talantencar kolate so o gospodari ple sekole verno slugaske vakergja: „Šukar kergjan, mlo šukar hem verno sluga! Sian sine verno ko hari bukja, adaleske ka čhivav tut te grižine tut bašo poviše bukja. Ov bahtalo tle gospodarea“ (Mat. 25:21, 23). Akala lafija ohrabringje leskere učenikon ponadari da verno te služinen e Jehovaske.

7. Sar o Isus ohrabringja ple apostolen, posebno e Petare?

⁷ Iako o apostolija but puti akošena pe sine bašo adava koj lendar tano najbaro, o Isus sekogaš sine strplivo lencar. Ov ohrabringja len te oven ponizna hem te služinen e javerenge,  a na te mangen o javera te služinen lenge (Luka 22:24-26). O Petar nekobor puti grešingja hem razočaringja e Isuse (Mat. 16:21-23; 26:31-35, 75). Ama, o Isus nikogaš na otfrlingja e Petare, nego ohrabringja le hem čak dengja le zadača te kerel pozorali i vera ple phralengiri (Jovan 21:16).

8. Sar o Ezekija ohrabringja e zapovednikon e vojskakere hem e narodo?

⁸ E Jehovaskere sluge džanena sine kaj valjani te ohrabrinen e javeren panda angleder te avel o Isus ki Phuv hem te del primer bašo adava. Razmislin bašo Ezekija. Keda o Asircija planiringje te napadinen o Erusalim, ov khedingja e zapovednikon e vojskakere hem e narodo te šaj te ohrabrinel len hem ola sine ohrabrime taro leskere lafija. (Čitin 2. Letopisi 32:6-8.)

9. So šaj te sikljova taro Jov bašo ohrabruvanje?

⁹ Šaj isto agjaar but te sikljova bašo ohrabruvanje taro Jov. Iako leske valjangja ohrabruvanje, ov sikavgja e javeren sar valjani te ohrabrinen. O Jov vakergja e manušenge so ale te utešinen le kaj ako ov bi ovela sine ko lengoro than, ple lafencar ka del len sine sila hem ka pomožinel lenge sine te osetinen pe pošukar (Jov 16:1-5). Ama, ko krajo o Jov dobingja ohrabruvanje taro Eliu hem lično taro Jehova (Jov 33:24, 25; 36:1, 11; 42:7, 10).

10, 11. a) Soske valjani sine ohrabruvanje e Jeftajeskere čhajake? b) Kas šaj te ohrabrina avdive?

¹⁰ E Jeftajeskere čhajake isto agjaar valjani sine ohrabruvanje. Lakoro dad, o sudija o Jeftaj, valjani sine te borinel pe protiv o Amoncija. Ov vetingja e Jehovaske kaj ako pomožinela leske te pobedinel, okova so prvo ka ikljol angli leste keda ka iranel pe khere ka služinel e Jehovaske ko sveto šatori. O Izraelcija pobedingje hem angli leste prvo iklili leskiri čhaj, a osven late na sine le javera čhave. E Jeftajeskoro vilo sine phago. Ama, ov ačhilo ple lafeste hem bičhalgja ple čhaja te služinel ko sveto šatori dži ko krajo taro lakoro životo (Sud. 11:30-35).

¹¹ Iako e Jeftajeske sine pharo, leskere čhajake sigurno sine panda popharo. Ama, oj spremno kergja adava so vetingja lakoro dad (Sud. 11:36, 37). Akava značingja kaj nikogaš nane te ovel ko brako ili te oven la čhave, hem nane te ovel prodolžimi e Jeftajeskiri familijarno loza. But valjangja lake uteha hem ohrabruvanje. I Biblija vakerela: „Ottegani ko Izrael ulo običaj sekova berš, štar dive ko berš, o čhaja taro Izrael te džan hem te ohrabrinen e Jeftajeskere čhaja, o Galadco“ (Sud. 11:39, 40). Lakoro primer setinkerela amen ko e Devleskere sluge avdive kola so nane ko brako adaleske so mangena te keren poviše  ki služba bašo Jehova. Na zaslužinena li ola da te falina len hem te ohrabrina len? (1. Kor. 7:32-35).

12, 13. Sar o Petar kergja zorali i vera ple phralengiri?

¹² I rat angleder te merel, o Isus vakergja e Petareske: „Simon, Simon, dikh, o Satana rodingja te kerel tumencar adava so kerela jekh manuš keda odvojnela o giv tari leskiri lušpa. Ama me taro vilo molingjum man tuke tli vera te na slabonel. A tu, keda ka irane tut, ker zorali i vera tle phralengiri!“ (Luka 22:31, 32).

¹³ O Petar sine jekh taro phralja so predvodinena sine ko hristijansko sobranie ko prvo veko (Gal. 2:9). Ov ohrabringja e phralen adalea so sikavgja hrabrost ki Pedesetnica hem palo adava. Otkeda služingja but berša, ov pišingja e phralenge: „Pišinava tumenge hari lafencar te šaj te ohrabrinav tumen hem te sikavav tumenge kaj o Devel čače sikavgja tumenge šukaripe so na zaslužinaja le. Ki leste ačhoven!“ (1. Pet. 5:12). E Petareskere pismija ohrabringje e phralen ko leskoro vreme, hem ola amen da ohrabrinena amen avdive džikote adžikeraja e Jehovaskere vetuvanja celosno te ispolninen pe (2. Pet. 3:13).

14, 15. Sar ohrabrinena amen o bibliska lila so pišingja len o Jovan?

¹⁴ O apostol Jovan isto agjaar sine jekh taro phralja kola so predvodinena  sine ko hristijansko sobranie ko prvo veko. Ov pišingja jekh interesno evangelie baši e Isuseskiri služba. Akava biblisko lil vekoncar ohrabringja e hristijanen, a ohrabrinela amen da avdive. Na primer, samo ko akava evangelie arakhljovena e Isuseskere lafija kaj leskere čačutne učenikija ka oven pendžarde palo mangipe. (Čitin Jovan 13:34, 35.)

¹⁵ Ko trin pismija so pišingja len o Jovan isto agjaar isi skapocena bibliska čačipa. Keda siem obeshrabrime taro amare greške, utešinela amen adava keda čitinaja kaj e Isuseskiri otkupno žrtva „čistinela amen taro sekova grevo“ (1. Jov. 1:7). Ako ponadari da osetinaja amen kriva, ka ova utešime keda ka čitina kaj „o Devel tano pobaro taro amaro vilo“ (1. Jov. 3:20). Samo o Jovan pišingja kaj „o Devel tano mangipe“ (1. Jov. 4:8, 16). Ko leskoro dujto hem trito pismo, ov falinela e hristijanen „kola so živinena sprema o čačipe“ (2. Jov. 4; 3. Jov. 3, 4).

16, 17. Sar o apostol Pavle ohrabringja e hristijanen ko prvo veko?

¹⁶ O apostol Pavle dengja but šukar primer adalea so ohrabrinela sine e phralen. Kratko palo meribe e Isuseskoro, pobaro delo taro apostolija ačhile ko Erusalim, kote so sine o vodečko telo (Dela 8:14; 15:2). O hristijanja ki Judeja propovedinena sine bašo Hristos e manušenge so više verujnena sine ko jekh Devel. Ama o sveti duh vodingja e Pavle  te propovedinel e Grkonge, e Rimjanenge hem e javere manušenge so obožavinena sine bute devlen (Gal. 2:7-9; 1. Tim. 2:7).

¹⁷ O Pavle patujnela sine ko podračje kova soj avdive pendžardo sar Turcija, a isto agjaar ki Grcija hem Italija. Ov propovedinela sine okolenge so na sine Evreija kola so živinena sine ko adala thana hem adari kergja hristijanska sobranija. O životo na sine lokho adale neve hristijanenge. Sine len progonstvo taro manuša ko than kote so živinena sine, adaleske valjani sine lenge ohrabruvanje (1. Sol. 2:14). Okolu ko 50 berš a.e., o Pavle pišingja jekh ohrabruvačko pismo e neve sobranieske ko Solun. Ov vakergja: „Sekogaš blagodarinaja e Devleske baši tumende keda spomninaja tumen ko amare molitve, soske stalno isi amen ki godi adava so kerena pottiknime tari vera hem so trudinena tumen pottiknime taro mangipe hem tumari istrajnost“ (1. Sol. 1:2, 3). Isto agjaar, pottikningja len te keren jekh jekheskiri vera zorali hem pišingja: „Ohrabrinen tumen maškar tumende hem pomožinen tumen jekh jekhea“ (1. Sol. 5:11).

18. Sar o vodečko telo ko prvo veko ohrabringja e Filipe?

¹⁸ Ko prvo veko, o Jehova koristingja e vodečko telo te ohrabrinel sa e hristijanen, maškar kola so sine o phralja da so predvodinena ko sobranie. Keda o Filip propovedingja e Samarjanenge, o phralja taro vodečko telo poddržingje le. Ola bičhalgje duje dženen lendar, e Petare hem e Jovane, te molinen pe e neve hristijanenge te dobinel sveti duh (Dela 8:5, 14-17). O Filip hem o neve phralja hem phenja sigurno sine but ohrabrime tari poddrška so dobingje la taro vodečko telo!

19. Sar osetingje pe o hristijanja keda čitingje o pismo taro vodečko telo?

¹⁹ Palo nesavo vreme, o vodečko telo valjangja te anel jekh važno odluka bašo adava dali o hristijanja so na sine Evreija mora sine te obrežinen pe sar so sine pišimo ko e Mojsejeskoro zakoni (Dela 15:1, 2). Otkeda molingje pe bašo sveti duh hem kergje lafi bašo adava so pišinela ko Spisija, o vodečko telo odlučingja kaj nane više potreba taro obrežuvanje. Palo adava pišingje pismo kolea so objasningje pli odluka hem bičhalgje phralen te ingaren le ko sobranija. Keda o hristijanja čitingje akava pismo, ola sine bahtale bašo ohrabruvanje (Dela 15:27-32).

20. a) Sar ohrabrinela amen o Vodečko telo avdive? b) Bašo kova pučiba ka dobina odgovor ki javer statija?

²⁰ Avdive, o Vodečko telo e Jehovaskere svedokongoro ohrabrinela e beteliten, e specijalna polnovremena slugen ko podračje hem sarinen amen. Isto sar o phralja taro prvo veko, amen siem bahtale bašo ohrabruvanje! Isto agjaar, te šaj te ohrabrinel okolen so mukhle o čačipe palem te iranen pe, ko 2015 berš o Vodečko telo ikalgja i brošura Iran tut ko Jehova. * (Dikh i fusnota.) Ama dali samo o phralja so predvodinena valjani te ohrabrinen e javeren? O odgovor ka dikha le ki javer statija.