1, 2. a) Soske o manuša ko vreme e Pavleskoro but puti razmislinena sine bašo ropstvo hem i sloboda? b) Sprema e Pavleskere lafija, kastar avela i čačutni sloboda?

O PRVA hristijanja živinena sine ko Rimsko Carstvo, kote so o manuša sine but gorda bašo zakonija, o pravno sistem hem i sloboda so sine len. Ama, adava Carstvo ulo silno adaleske so o robija kerena sine naporno buti. Ko jekh periodi, skoro sekova trito manuš ko Rimsko Carstvo sine robo. Sigurno, o obično narodo, maškar kola so sine o hristijanja, but puti razmislinena sine bašo ropstvo hem i sloboda.

² O apostol Pavle but puti pišinela sine baši sloboda. Ama, ov na probinela sine te rešinel o problemija ko sveto, sar so but džene mangena sine te keren ko adava vreme. Namesto adava, o Pavle hem o javera hristijanja but trudinena pe sine te vakeren e manušenge o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo hem te pomožinen lenge te haljoven kobor sine skapoceno e Isuseskiri otkupno žrtva. O Pavle vakergja e phralenge kastar avela i čačutni sloboda. Ov pišingja:  „O Jehova tano Duho, a kote soj tano e Jehovaskoro duho, adathe tani i sloboda“ (2. Kor. 3:17).

3, 4. a) Bašo so kergja lafi o Pavle ko stihija angleder 2. Korinkjanite 3:17? b) So mora te kera ako mangaja te ovel amen i sloboda so avela taro Jehova?

³ Ko plo dujto pismo so bičhalgja le e phralenge taro Korint, o Pavle spomningja so slučingja pe keda o Mojsej hulilo tari planina Sinaj otkeda kergja lafi jekhe Jehovaskere angelea. Keda o manuša dikhle kaj leskoro muj svetinela, ola darandile hem adaleske ov učhargja plo muj šamijaja (2. Moj. 34:29, 30, 33; 2. Kor. 3:7, 13). O Pavle objasningja: „Ama keda nekoj iranela pe ko Jehova, cidela pe lestar i šamija“ (2. Kor. 3:16). So manglja te vakerel adalea o Pavle?

⁴ Tari statija so dikhlem la angleder siklilem kaj samo e Jehova, o Stvoriteli so kergja sa, isi le sloboda so nane ograničimi. Adaleske, logično tano kaj i sloboda tani adathe „kote soj tano e Jehovaskoro duho“. Ama o Pavle vakergja kaj mora te irana amen ko Jehova ako mangaja te ovel amen akaja sloboda. Akava značinela kaj mora te ova lea paše. O Izraelcija ki pustina dikhena sine ko bukja sar so dikhena o manuša, a na sar o Jehova. Sar te phene lengere gogja hem vile sine učharde šamijaja. Ola mangle te koristinen pli nevi sloboda te šaj te zadovolinen ple sebična želbe (Evr. 3:8-10).

5. a) Savi sloboda dela e Jehovaskoro duho? b) Kotar džanaja kaj i sloboda so avela taro Jehova šaj te ovel čak okolen soj tane robija ili phanle ko zatvor? c) Kola pučiba ka dikha?

⁵ I sloboda so dela la e Jehovaskoro duho tani pobari tari sloboda so dobinela la nekoj keda tano oslobodimo taro doslovno ropstvo. Adava duho anela but pobari sloboda tari bilo koja sloboda so šaj te den la o manuša. Ov šaj te oslobodinel amen taro ropstvo e grevoskoro hem e meribaskoro, hem taro ropstvo e hovavne religijakoro hem lakere adetengoro (Rim. 6:23; 8:2). Akaja tani but šukar sloboda! Asavki sloboda šaj te ovel čak nekas soj robo ili phanlo ko zatvor (1. Moj. 39:20-23). Na primer, e phrale Herold King, kova so but berša sine ko zatvor baši pli vera, sine le asavki sloboda. Šaj te šune sar kerela lafi bašo plo iskustvo ki JW Li­brary. (Dža ko INTERVJUA HEM ISKUSTVIJA > ISTRAJNOST KO ISKUŠENIJA.) Akana te dikha duj pučiba: Sar šaj te sikava kaj ceninaja amari sloboda? Sar šaj mudro te koristina akaja sloboda?

6. Sar sikavgje o Izraelcija kaj na sine blagodarna baši sloboda so dengja len o Jehova?

⁶ Keda dobinaja nesavo skapoceno poklon, sikavaja blagodarnost okoleske so dengja amen o poklon. Ama, o Izraelcija na sine blagodarna baši sloboda so dobingje la taro Jehova. Samo nekobor masekija otkeda sine oslobodime taro Egipet, ola počmingje te roden o hajbe so sine len adari. Ola žalingje pe tari maana, o  hajbe so dela len sine o Jehova. Čak mangle te iranen pe palal ko Egipet! Lenge o mačhe, o krastavice, o bostanija, i praza, i purum hem i sir sine but považna tari sloboda so dengja len o Jehova te šaj te obožavinen le. Na iznenadinela amen adava so o Jehova but holjangja lenge (4. Moj. 11:5, 6, 10; 14:3, 4). Taro akava šaj te sikljova jekh but važno buti.

7. Sar primeningja o Pavle o sovet soj pišimo ko 2. Korinkjanite 6:1, hem sar šaj amen da te kera adava?

⁷ O apostol Pavle predupredingja e hristijanen te na našaven plo cenenje baši sloboda so dengja amen o Jehova preku plo Čhavo, o Isus Hristos. (Čitin 2. Korinkjanite 6:1.) O Pavle sine nesovršeno, sine robo e grevoske hem e meribaske, a adava kerela sine te osetinel pe but lošno. Ama, ov vakergja: „Blagodarno sium e Devleske preku o Isus Hristos, amaro Gospodari!“ Soske vakergja akava? O Pavle objasningja: „Soske, o zakoni adale duhoskoro, kova so dela životo ko jekhipe e Hristos Isusea, oslobodingja tut taro zakoni e grevoskoro hem e meribaskoro“ (Rim. 7:24, 25; 8:2). Isto sar o Pavle, nikogaš na valjani te bistra kaj o Jehova oslobodingja amen taro ropstvo e grevoskoro hem e meribaskoro. Preku i otkupnina, šaj te ovel amen čisto sovest džikote služinaja amare Devleske hem adava kerela te ova čače bahtale (Ps. 40:8).

8, 9. a) So vakergja o apostol Petar bašo adava sar te koristina amari sloboda? b) Sar šaj nekoj ko pogrešno način te koristinel pli sloboda?

⁸ Nane dovolno samo te phena e Jehovaske kaj siem leske blagodarna, nego isto agjaar valjani te pazina te na koristina amari sloboda ko pogrešno način. Na primer, o apostol Petar vakergja kaj na valjani te koristina amari sloboda sar izgovor te kera lošna bukja. (Čitin 1. Petrovo 2:16.) E Petareskere lafija setinkerena amen ko adava so ulo e  Izraelconcar ki pustina. Avdive da važinena leskere lafija, šaj čak poviše nego tegani. O Satana hem leskoro sveto nudinena but privlečna bukja bašo urajbe, hajbe, pijbe hem zabava. O manuša so kerena reklame koristinena šuže manušen te šaj te ubedinen amen te kina bukja so na valjani amenge. Šaj but lokhe te ova hovavde taro akava sveto hem te koristina amari sloboda ko pogrešno način.

⁹ E Petareskoro sovet šaj te primeninel pe isto agjaar ko považna da bukja ko životo, sar soj savi škola, buti ili kariera ka birina. Na primer, e ternen avdive isi len pritisok te završinen pobari škola. But džene vakerena lenge kaj ako završinena pobari škola, ka ovel len šukar buti, ka ovel len pare hem ka oven poštujme. Ola šaj sikavena lenge informacie kola so kerena te izgledinel kaj okola so završinena fakulteti zarabotinena poviše nego okola so završinena samo sredno škola. I pobari škola šaj te izgledinel sar šukar ideja e ternenge keda valjani te anen odluka koja so ka vlijajnel upro celo lengoro životo. Ama, so na valjani te bistren o terne hem lengere roditelija?

10. So na valjani te bistra keda anaja odluke bašo lična bukja?

¹⁰ Nesave mislinena kaj adaleske so kerela pe lafi bašo lična bukja, šaj te anen bilo savi odluka sa džikote na mučinela len lengiri sovest. Šaj mislinena ko adava so vakergja o Pavle: „Soske mli sloboda te ovel sudimi tari javerengiri sovest?“ (1. Kor. 10:29). Iako isi amen sloboda korkori te odlučina bašo adava savi škola ili kariera ka ovel amen, na valjani te bistra kaj amari sloboda tani ograničimi hem kaj sa amare odluke isi len posledice. Adaleske o Pavle vakergja: „Sa tano dozvolimo, ama nane sa korisno. Sa tano dozvolimo, ama sa na ohrabrinela“ (1. Kor. 10:23). Znači, iako isi amen sloboda te ana odluke bašo lična bukja, amare želbe nane najvažna.

11. Tari koja pričina oslobodingja amen o Jehova?

¹¹ Keda vakergja o Petar te na koristina amari sloboda ko pogrešno način, ov isto agjaar vakergja kaj ka koristina la ispravno ako siem „e Devleskere robija“. I pričina soske o Jehova koristingja e Isuse te oslobodinel amen taro ropstvo e grevoskoro hem e meribaskoro tani te koristina amaro životo te služina leske.

12. Savo primer dengje amen o Noe hem leskiri familija?

¹² Najšukar način sar šaj te koristina amari sloboda tano ako koristinaja amaro vreme hem sila celosno te služina e Jehovaske. Akava ka pomožinel te na oven amenge najvažna amare lična želbe hem o bukja soj najvažna e manušenge avdive ko sveto (Gal. 5:16). Razmislin so kergja o Noe hem leskiri familija. Iako o manuša sine nasilna hem nemoralna, o Noe hem leskiri familija na živinena sine ko isto način sar o javera manuša. Sar uspejngje ko adava? Ola sine zafatime e zadačaja so dengja len o Jehova. Gradingje i arka, khedingje hrana peske hem e životnenge, hem vakergje  e javerenge kaj ka ovel Potop. Ki Biblija pišinela: „O Noe kergja sa agjaar sar so zapovedingja leske o Devel. Baš agjaar kergja“ (1. Moj. 6:22). Adaleske, o Noe hem leskiri familija sine spasime (Evr. 11:7).

13. Savi zapoved dengja amen o Jehova?

¹³ Koja zapoved dengja amen o Jehova avdive? Sar učenikija e Isuseskere, džanaja kaj o Devel dengja amen zapoved te propovedina. (Čitin Luka 4:18, 19.) Avdive, o Satana korjargja i godi bute manušengiri hem ola na haljovena kaj tane robija e hovavne religijakere, e materijalna bukjengere hem e političko sistemeskere (2. Kor. 4:4). Isto sar o Isus, amen da isi amen čest te pomožina e javerenge te pendžaren hem te služinen e Jehovaske, o Devel so dela sloboda (Mat. 28:19, 20). O propovedibe nane lokhi zadača. Ko nesave thana o manuša na mangena te šunen bašo Devel, a nesave čak holjanena keda propovedinaja lenge. Ama, adaleske so o Jehova dengja amen zapoved te propovedina, valjani te puča amen: „Šaj li te koristinav mli sloboda te kerav poviše ki služba bašo Jehova?“

14, 15. So odlučingje te keren but sluge e Jehovaskere? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹⁴ Ohrabrinela amen adava so but sluge e Jehovaskere halile kaj o krajo akale svetoskoro tano but paše hem adaleske odlučingje te živinen poednostavno te šaj te počminen e pionersko službaja (1. Kor. 9:19, 23). Nesave lendar služinena sar pionerija ko thana kote so živinena, a javera selingje pe te služinen kote so isi pobari potreba taro objavitelija. Ko posledna pandž berša, poviše taro 250.000 počmingje e pionersko službaja, hem akana isi poviše taro 1.100.000 opšta pionerija. Kobor tano šukar so but džene koristinena pli sloboda te služinen e Jehovaske ko asavko način! (Ps. 110:3).

¹⁵ So pomožingja lenge mudro te koristinen pli sloboda? Razmislin bašo Džon hem i Džudit, kola so ko posledna 30 berša služingje ko nekobor phuvja. Ola vakerena kaj keda počmingja te ikerel pe i Škola bašo pionerija ko 1977 berš, o pionerija sine ohrabrime te selinen pe te služinen ko thana kote so isi pobari potreba. Te šaj te ispolninen akaja cel hem ponadari da te živinen ednostavno, o Džon but puti meninela sine pli buti. Palo nesavo vreme selingje pe te propovedinen ki javer phuv. Ama, valjani sine te sikljoven nevi čhib, te prilagodinen pe ki nevi kultura hem klima, hem te ikljon ko krajo javere predizvikoncar. So pomožingja lenge ko adava? Molinena pe sine e Jehovaske hem sine len doverba ki leste. So mislinena bašo berša so nakhle len ki akaja služba bašo Jehova? O Džon vakerela: „Sium sine zafatimo e najšukar bukjaja so postojnela.  O Jehova ulo mange but porealno, isto sar jekh dad kova so mangipaja grižinela pe mange. Akana pošukar haljovava so značinena o lafija taro Jakov 4:8: ’Oven paše e Devlea, hem ov ka ovel paše tumencar‘. Arakhljum adava so rodava sine — čačutni smisla ko životo“.

16. Sar but phralja hem phenja koristinena pli sloboda?

¹⁶ Nesave, isto sar o Džon hem i Džudit, šaj te oven pionerija poviše vreme. A javera šaj te služinen polnovremeno samo kratko vreme adaleske so lengere okolnostija tane asavke. But džene lendar koristingje i prilika te služinen sar dobrovolcija ko gradežna proektija ki amari organizacija ko celo sveto. Na primer, okolu 27.000 phralja hem phenja pomožingje keda gradinela pe sine o glavno sedište ko Vorvik (Amerika). Nesave ale te pomožinen duj kurke, nesave nekobor masekija, a javera jekh berš ili poviše. But džene taro akala phralja hem phenja kergje bare žrtve te šaj te služinen ko Vorvik. Ola tane but šukar primer bašo adava sar te koristina amari sloboda te šaj te falina e Jehova, o Devel so dela sloboda.

17. Savi šukar idnina adžikerela amen ako mudro koristinaja amari sloboda?

¹⁷ But siem blagodarna so pendžaraja e Jehova hem so isi amen i sloboda so dela la ov ple slugenge. Adaleske, amare odlukencar te sikava kaj ceninaja akaja sloboda. Namesto te koristina la ko pogrešno način, te koristina la agjaar so ka služina e Jehovaske kobor so šaj poviše. Agjaar ka dobina o bereketija so vetingja len o Jehova ko vreme keda ka ispolninel pe akava proroštvo: „O bukja soj stvorime poviše nane te oven robija e grevoskere hem e meribaskere hem ka dobinen i slavno sloboda e Devleskere čhavengiri“ (Rim. 8:21).