1, 2. a) So šaj te terinel amen te puča: „Dži keda, Jehova?“ b) Soske šaj o primerija e verna slugengere taro purano vreme te ohrabrinen amen?

„DŽI KEDA, Jehova?“ Akava pučle o verna prorokija o Isaija hem o Avakum (Isa. 6:11; Avak. 1:2). Keda pišingja o 13 Psalm, o cari o David pučlja o isto pučibe štar puti (Ps. 13:1, 2). Isto agjaar, keda o Isus sine maškar o manuša so na sine len vera, ov pučlja: „Dži keda?“ (Mat. 17:17). Šaj amen da ponekogaš pučlem amen akava.

² So šaj te terinel amen te puča: „Dži keda, Jehova?“ Šaj doživingjem nesavi nepravda. Šaj borinaja amen nesave nasvalipaja ili phuripaja. Ili, osetinaja pritisok soske živinaja ko „but pharo vreme“ (2. Tim. 3:1). A šaj adava so siem maškar o manuša so isi len pogrešna stavija lela amari sila hem razočarinela amen. Bizi razlika koja tani i pričina, ohrabrinela amen  adava so džanaja kaj o Jehova na osudingja ple verna slugen taro purano vreme so pučle akava pučibe.

3. So šaj te pomožinel amen keda ka arakhljova ki phari situacija?

³ So šaj te pomožinel amen te istrajna keda ka arakhljova ko phare situacie? O Jakov, e Isuseskoro phral, sine vodimo taro sveti duh te pišinel: „Adaleske phraljalen, oven strpliva džikote na počminela e Gospodareskiri prisutnost“ (Jak. 5:7). Znači, sarine amen valjani te ova strpliva. Ama, soj tani i strplivost hem sar šaj te sikava akaja šuži osobina?

4, 5. a) Soj tani i strplivost hem sar šaj te sikava la? b) So vakergja o Jakov baši strplivost? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

⁴ I Biblija vakerela kaj i strplivost avela taro e Devleskoro sveti duh. Bizi e Devleskiri pomoš, šaj te ovel pharo e nesovršena manušenge te oven strpliva ko phare situacie. I strplivost tani poklon taro Jehova. Keda siem strpliva sikavaja kaj mangaja e Jehova hem e javeren, a keda na siem strpliva, o mangipe maškar amende hem o javera šudrola (1. Kor. 13:4; Gal. 5:22). I strplivost tani povrzimi javere važna osobinencar. Jekh lendar tani i istrajnost koja so pomožinela amenge te izdržina ko phare situacie hem ko isto vreme te ovel amen pozitivno stavi (Kol. 1:11; Jak. 1:3, 4). I strplivost isto agjaar pomožinela amen ma te irana lošnipaja keda doživinaja nesavi nepravda hem te ačhova verna e Jehovaske bizi razlika save problemija ka oven amen. I Biblija vakerela kaj valjani spremno te adžikera. Akaja važno buti sikljovaja la taro Jakov 5:7, 8. (Čitin.)

⁵ Soske valjani spremno te adžikera o Jehova te ispolninel adava so vetingja? O Jakov sporedingja amari situacija jekhe zemjodelcoja. Iako o zemjodelco kerela but buti te šaj te sejnel o seme, le nane le kontrola upro vreme ili upro adava kobor sigate ka bajrol o seme. Ov valjani strplivo te adžikerel „o skapoceno plodi tari phuv“. Slično, adaleske so nane amen kontrola upro but bukja, amen da mora strplivo te adžikera te ispolninen pe e Jehovaskere lafija (Mar. 13:32, 33; Dela 1:7).

6. So šaj te sikljova taro Mihej?

⁶ O proroko o Mihej valjani sine te izdržinel ko phare situacie, isto sar amen avdive. Ov živingja keda vladinela sine o cari o Ahaz. O Ahaz sine but lošno cari, adaleske kerela pe sine lošnipa segde. O manuša sine doborom rumime so kerena sine but lošna bukja. (Čitin Mihej 7:1-3.) O Mihej džanlja kaj našti te meninel i situacija. Ama, so šaj sine te kerel? Ov vakergja: „Me ka dikhav ko Jehova. Spremno sium te adžikerav e Devle so ka spasinel man. Mo Devel ka šunel man“ (Mih. 7:7). Isto sar o Mihej, amen da valjani spremno te adžikera.

7. Savo stavi valjani te ovel amen džikote adžikeraja o Jehova te kerel adava so vetingja?

⁷ Ako isi amen vera sar o Mihej, ka ova spremna te adžikera e Jehova. Amari situacija nane sar i situacija jekhe zatvorenikoskiri kova so adžikerela te ovel mudardo. Ov mora te adžikerel hem nane bahtalo džikote  adžikerela adava dive. Amencar tano but pojaver. Amen siem spremna te adžikera e Jehova adaleske so džanaja kaj ko pravo vreme ka ispolninel plo vetuvanje te del amen večno životo. Adaleske siem strpliva hem bahtale džikote istrajnaja (Kol. 1:11, 12). Džikote adžikeraja, valjani te pazina ma te žalina amen kaj o Jehova mukhela but vreme te nakhel džikote te kerel adava so vetingja. Ako keraja akava, ka razočarina le (Kol. 3:12).

8. So na valjani te bistra džikote razmislinaja bašo primerija e verna slugengere taro purano vreme?

⁸ Keda razmislinaja bašo verna sluge taro purano vreme kola so strplivo adžikergje o Jehova te kerel adava so vetingja, adava pomožinela amen spremno te adžikera (Rim. 15:4). Džikote razmislinaja bašo lengoro primer, ka ovel šukar te na bistra kobor vreme valjani sine te adžikeren, soske sine spremna te adžikeren hem save bereketija dobingje adaleske so sine strpliva.

9, 10. Kobor vreme o Avraam hem i Sara adžikergje te ispolninen pe nesave vetuvanja so dengja len o Jehova?

⁹ Razmislin bašo Avraam hem i Sara. Adaleske so sikavgje „vera hem strplivost“ dobingje „adava so sine vetimo“. I Biblija vakerela amenge kaj otkeda o Avraam sikavgja strplivost, o Jehova vetingja leske kaj ka nagradinel le hem lestar ka kerel baro narodo (Evr. 6:12, 15). Soske valjani sine o Avraam te sikavel strplivost?  Adaleske so valjani sine te nakhel vreme akala lafija te ispolninen pe. Ko 14 nisan 1943 berš a.a.e., o Avraam i Sara hem sarine so sine lea nakhle i reka Eufrat hem khuvgje ki Vetimi phuv. Ama, o Avraam valjani sine te adžikerel panda 25 berš te bijangjovel leskoro čhavo o Isak hem panda 60 berš te bijangjoven leskere unukija o Isav hem o Jakov (Evr. 11:9).

¹⁰ Dali o Jehova dengja e Avraameske delo tari Vetimi phuv? I Biblija vakerela kaj o Jehova „na dengja le nasledstvo ki late, ni jekh tikno kotor phuv, nego vetingja kaj ka ovel leskiri hem leskere čhavengiri pali leste, panda džikote na sine le čhavo“ (Dela 7:5). Palo 430 berš otkeda o Avraam nakhlja i reka Eufrat, leskere čhavendar ulo jekh narodo kova so valjani sine te živinel ki adaja phuv (2. Moj. 12:40-42; Gal. 3:17).

11. Soske o Avraam spremno adžikergja, hem bašo so ka ovel bahtalo keda ka voskresninel?

¹¹ O Avraam spremno adžikergja soske sine sigurno kaj o Jehova ka ikerel pe ko plo lafi so dengja le. Le sine le vera ko Jehova. (Čitin Evreite 11:8-12.) O Avraam sine bahtalo džikote adžikergja iako na doživingja te dikhel sar ispolninela pe sa adava so vetingja o Jehova. Ama, zamislin tuke kobor ka ovel bahtalo keda ka voskresninel ko raj ki Phuv. Ka ovel iznenadimo keda ka čitinel ko but thana ki Biblija kaj kerela pe lafi baši leste hem baši leskiri familija. * (Dikh i fusnota.) Zamislin tuke kobor ka ovel bahtalo keda ka šunel kaj sine le bari uloga te šaj te ispolninel pe e Jehovaskiri namera bašo vetimo Mesija. Sigurno ka haljovel kaj vredingja adava so doborom adžikergja.

12, 13. Soske valjani sine o Josif te ovel strplivo hem savo pozitivno stavi sine le?

¹² E Avraameskoro paraunuko, o Josif, isto agjaar sine spremno te adžikerel. Ov doživingja nekobor bare nepravde. Leskere phralja bikingje le sar robo panda keda sine le okolu 17 berš. Palo nesavo vreme, krivingje le kaj manglja te silujnel ple gospodareskere romnja hem adaleske sine phanlo ko zatvor (1. Moj. 39:11-20; Ps. 105:17, 18). Iako o Josif sine e Devleskoro verno sluga, izgledinela sine kaj tano poviše kaznimo, a na nagradimo. Ama, palo 13 berš, sa meningja pe. O Josif iklilo taro zatvor hem ulo o dujto najmokjno vladeteli ko Egipet (1. Moj. 41:14, 37-43; Dela 7:9, 10).

¹³ Dali o Josif sine holjamo hem razočarimo bašo nepravde so doživingja len? Dali mislingja kaj o Jehova mukhlja le korkori? Na. O Josif strplivo adžikergja. So pomožingja le? Adava so sine le vera ko Jehova. Ov džanlja kaj o Jehova kontrolirinela i situacija. Akava dikhjola pe taro adava so vakergja ple phralenge: „Ma daran. Me li sium ko than e Devleskoro? Iako tumen manglen te keren mange lošnipe, ama o Devel irangja adava ko šukar te šaj te spasinel o životo bute manušengoro, sar so kerela avdive“ (1. Moj. 50:19, 20). O Josif uveringja pe kaj  vredinela te adžikerel o bereketija so avena taro Jehova.

14, 15. a) Soske o David valjani sine te ovel but strplivo? b) So pomožingja e Davide strplivo te adžikerel?

¹⁴ O cari o David, isto agjaar doživingja but nepravde. Iako o Jehova biringja le te ovel cari ko Izrael keda sine terno, ov mora sine te adžikerel 15 berš te šaj ovela cari ko plo pleme (2. Sam. 2:3, 4). Ko adava vreme, o David mora sine te našel taro Saul kova so mangela sine te mudarel le. * (Dikh i fusnota.) Adaleske, e Davide na sine le plo kher. Mora sine te garavel pe ko peštere hem te živinel ko phuvja avri taro Izrael. Čak keda o Saul mulo ki jekh borba hem o David ulo cari ki Juda, ov mora sine te adžikerel panda efta berš te šaj te ovel cari upro celo Izrael (2. Sam. 5:4, 5).

¹⁵ Soske o David sine spremno strplivo te adžikerel? Ov dela amen o odgovor ko isto psalm kote so štar puti pučela „Dži keda?“ O David vakergja: „Isi man doverba ko tlo verno mangipe, mlo vilo radujnela pe keda tu spasinea man. Ka giljavav e Jehovaske, soske tano šukar mancar“ (Ps. 13:5, 6). O David džanlja kaj o Jehova mangela le hem kaj sekogaš ka ovel leske verno. Razmislinela sine sar o Jehova pomožingja le hem adžikerela sine o vreme keda o Jehova ka čhivel krajo leskere mukenge. O David džanlja kaj vredinela te adžikerel o bereketija taro Jehova.

16, 17. Sar o Jehova hem o Isus sikavgje kaj tane spremna te adžikeren?

¹⁶ O Jehova na rodela amendar te kera nešto so ov nane spremno te kerel. Ov dengja amen najšukar primer bašo adava so značinela nekoj spremno te adžikerel. (Čitin 2. Petrovo 3:9.) Na primer, ki rajsko gradina o Satana krivingja e Jehova kaj tano nepravedno. Ottegani, o Jehova strplivo adžikerela te avel o vreme keda celosno ka proslavinel plo sveto anav. Keda ka slučinel pe adava, okola „so adžikerena le“ ka dobinen bare bereketija (Isa. 30:18).

¹⁷ O Isus, isto agjaar sine spremno te adžikerel. Keda sine ki Phuv, ov ačhilo verno dži ko krajo taro plo životo. Ko 33 berš a.e., o Isus irangja pe ko nebo hem o pravo te živinel sar sovršeno manuš dengja le e Devleske te šaj ov te koristinel le sar otkupnina. Ama, ov valjani sine te adžikerel dži ko 1914 berš te šaj te počminel te vladinel sar cari (Dela 2:33-35; Evr. 10:12, 13). Isto agjaar, o Isus valjani te adžikerel  džikote na završinena o iljada berša kote so ka vladinel ov te šaj te oven uništime leskere dušmanja (1. Kor. 15:25). Akava tano baro vreme adžikeribaske, ama šaj te ova sigurna kaj vredinela adava so strplivo adžikerela.

18, 19. So ka pomožinel amen spremno hem strplivo te adžikera?

¹⁸ Jasno tano kaj o Jehova mangela te ova strpliva hem spremno te adžikera. So ka pomožinel amen te kera akava? Valjani te molina amen bašo sveti duh. Ma te bistra kaj i strplivost avela taro e Devleskoro sveti duh (Ef. 3:16; 6:18; 1. Sol. 5:17-19). Adaleske, taro vilo molin e Jehova te pomožinel tut strplivo te adžikere.

¹⁹ Isto agjaar, šukar tano te na bistra so pomožingja e Avraameske, e Josifeske hem e Davideske strplivo te adžikeren o Jehova te ispolninel adava so vetingja. Len sine len vera hem doverba ko Jehova. Na mislinena sine samo peske hem bašo adava so ola mangena. Keda razmislinaja bašo bereketija so dobingje len, amen da siem ohrabrime strplivo te adžikera.

20. So valjani te ova odlučna te kera?

²⁰ Iako isi amen različna nevolje, odlučna siem spremno te adžikera. Ponekogaš šaj amen da pučaja: „Dži keda, Jehova?“ (Isa. 6:11). Ama, e Devleskoro sveti duh šaj te pomožinel amen te sikava isto stavi sar o Eremija kova so vakergja: „O Jehova tano mlo nasledstvo... adaleske spremno ka adžikerav le“ (Plač 3:21, 24).