1, 2. a) Soske šaj te urava i nevi ličnost? b) Kola osobine tari nevi ličnost tane spomnime ko Kološanite 3:10-14?

KO PREVOD Nov svet tari Biblija duj puti arakhaja o lafija „nevi ličnost“ (Ef. 4:24; Kol. 3:10). Akaja ličnost tani „kerdi sprema e Devleskiri volja“. Dali šaj te urava akaja nevi ličnost? Oja. O Jehova kergja e manušen sprema leskoro liko, adaleske šaj te sikava leskere šuže osobine (1. Moj. 1:26, 27; Ef. 5:1).

² Adaleske so nasledingjem i nesovršenost, ponekogaš pojavinena pe amenge pogrešna želbe. Isto agjaar, upri amende vlijajnela i okolina kote so živinaja. Ama, adaleske so isi le bari milost, o Jehova pomožinela amen te ova manuša save so mangela ov. Te šaj te ovel pozorali amari želba te ispolnina akaja cel, ka dikha nekobor osobine soj tane delo tari nevi ličnost. (Čitin Kološanite 3:10-14.) Palo adava, ka dikha sar šaj te sikava akala osobine ki služba.

3. Koja tani jekh osobina tari nevi ličnost?

³ O Pavle vakergja kaj i nepristrasnost tani važno delo tari nevi ličnost. Ov pišingja: „Akate nane više razlika maškar o Grko ili o Evrei, o obrežimo ili o neobrežimo, o jabandžija, o Skiti, o robo ili o slobodno“. * (Dikh i fusnota.) Ko sobranie, nijekh na valjani te mislinel kaj leskiri rasa, nacija ili položba ko opštestvo, kerela le te ovel pošukar taro javera. Soske? Adaleske so siem učenikija e Isuseskere sarine siem jekh (Kol. 3:11; Gal. 3:28).

4. a) Sar valjani e Jehovaskere sluge te ponašinen pe e javerencar? b) Soske ko nesave thana šaj te ovel pharo e phralenge te oven sar jekh?

⁴ Keda uravaja amen i nevi ličnost, poštujnaja sa e manušen bizi razlika koja rasa tane hem kotar avena (Rim. 2:11). Ko nesave thana akava šaj te ovel pharo te kerel pe. Na primer, angleder but berša ki Južno Afrika, i vlada čhivgja e manušen tari sekoja rasa te živinen ko posebna naselbe. But manuša ki adaja phuv maškar kola soj e Jehovaskere svedokija, panda živinena ko asavke naselbe. O Vodečko telo manglja te ohrabrinel e phralen te phraven pumare vile. Adaleske ko oktomvri 2013 berš, sine odobrimo te organizirinel pe jekh posebno programa koja so pomožingja e phralen taro različna rase pošukar te pendžaren pe jekh jekhea (2. Kor. 6:13).

5, 6. a) So sine organizirimo ki jekh phuv te šaj e Devleskere sluge te ovel len panda pobaro jekhipe? (Dikh i slika ko početok tari statija.) b) Save tane o rezultatija tari adaja programa?

⁵ O phralja organiziringje o sobranija taro različna čhibja ili rase te družinen pe. Nesave vikendija, o objavitelija taro duj sobranija valjangje te džan zaedno ki služba, ko sostanokija hem jekh jekheste ko gostija. But sobranija učestvujngje ki akaja programa hem i podružnica dobingja but šuže iskustvija hem komentarija čak taro manuša so nane e Jehovaskere svedokija. Na primer, jekh svešteniko vakergja: „Me na sium Svedoko, ama šaj te vakerav kaj but šukar sien organizirime te propovedinen hem isi tumen jekhipe iako sien taro različna rase“. So mislinena sine o phralja hem o phenja baši akaja programa?

⁶ Jekh phen so vikinela pe Noma koja so kerela lafi ki čhib kosa, ko početok sine lake nezgodno te kaninel ko plo skromno kher e phralen tari parni rasa taro anglisko sobranie. Ama, otkeda propovedingja zaedno lencar hem geli lende gosto, oj više na osetingja pe agjaar. Oj vakergja: „Ola da tane manuša sar amende!“ Adaleske, keda o phralja hem o phenja taro anglisko sobranie ale te propovedinen zaedno e phralencar taro  sobranie ki čhib kosa, i Noma spremingja hajbaske hem vikingja nekas lendar ki peste sar gostija. Oj sine iznenadimi keda dikhlja kaj jekh taro gostija so sine starešina tari parni rasa, na smetingja leske te bešel ki plastično gajba. Akaja programa koja so kerela pe panda, pomožingja bute phralen hem phenjen te ovel len neve amala hem ponadari te zapoznajnen pe okolencar soj tari javer rasa.

7. Soske valjani te ova sekogaš sočuvstvitelna?

⁷ Sa džikote na avela krajo e Satanaskere svetoske, e Jehovaskere slugen ka ovel len problemija. Sarine šaj te ačhova bizi buti, te ovel amen pharo nasvalipe, progonstvo, prirodna katastrofe ili javera nevolje. Te šaj te pomožina jekh jekheske ko asavke situacie, valjani te ova čače sočuvstvitelna. O sočuvstvo ka ohrabrinel amen te ova ljubezna e javerencar (Ef. 4:32). Akala osobine tane delo tari nevi ličnost. Ola ka pomožinen amen te postapina sar o Devel hem te da uteha e javerenge (2. Kor. 1:3, 4).

8. Save šukar bukja šaj te slučinen pe ako sikavaja sočuvstvo hem ljubeznost sarinenge ko sobranie? Vaker primer.

⁸ Sar šaj te ova panda poljubezna okolencar tari javer phuv so ale ko amaro sobranie ili adalencar so živinena ko but lošna uslovija? Agjaar so ka ova lencar amala hem ka pomožina len te dikhen kaj valjanena amenge ko sobranie (1. Kor. 12:22, 25). Na primer o Denikarl selingja pe taro Filipini ki Japonija. Adaleske so sine stranco, ponašinena pe sine lea pološno nego e javere rabotnikoncar ki buti. Palo adava, ov gelo ko jekh sostanok so ikergje e Jehovaskere svedokija. O Denikarl vakergja: „Skoro sarine sine Japoncija, ama ola doborom šukar dodžakergje man sar ka phene džanaja amen sine beršencar“. Adava so o phralja sekogaš sine lea ljubezna pomožingja le te ovel paše e Jehovaja. Palo nesavo vreme o Denikarl krstingja pe hem akana služinela sar starešina. O starešine tane bahtale so o Denikarl hem leskiri romni i Dženifer tane delo taro sobranie, adaleske vakerena: „Ola živinena ednostavno životo sar pionerija hem dena šukar primer soske o Carstvo čhivena ko prvo than ko pumaro životo“ (Luka 12:31).

9, 10. Save šukar rezultatija isi keda sikavaja sočuvstvo ki služba? Vaker primer.

⁹ Keda propovedinaja o šukar haberi bašo Carstvo, isi amen prilika „te kera šukaripe sarinenge“ (Gal. 6:10). Adaleske so isi len sočuvstvo baši adala so avena ki lengiri phuv, but džene taro e Jehovaskere svedokija trudinena pe te sikljon lengiri čhib (1. Kor. 9:23). Adava anela lenge but bereketija. Na primer i Tifani, jekh phen tari Avstralija so služinela sar pionerka, siklili i čhib svahili te šaj te pomožinel ko jekh sobranie ko Brizben. Iako na sine lake lokho te sikljol adaja čhib, oj akana tani but bahtali. Oj vakerela: „Ako mangena te ovel tumenge interesno i služba, tegani valjani te služinen ko sobranie ki javer čhib. Adava tano sar te phene patujnea ki javer phuv bizo te dža tuke tari tli  diz. Agjaar šaj lično te osetine o jekhipe kova so isi ko amaro phralipe ko celo sveto“.

¹⁰ Jekh familija ki Japonija kergja nešto slično. I čhaj, koja so vikinela pe Sakiko vakerela: „Keda siem sine ki služba but puti arakhaja sine manušen taro Brazil. Keda sikavaja sine lenge stihija tari lengiri Biblija ki portugalsko čhib, sar na primer Otkrovenie 21:3, 4 ili Psalm 37:10, 11, 29, ola šunena sine hem ponekogaš phergjovena sine lengere jakha asvencar“. Akaja familija sine la sočuvstvo baši akala manuša so avena sine tari javer phuv hem mangle te pomožinen len te šunen baši o čačipe tari Biblija, adaleske celo familija počmingje te sikljoven i portugalsko čhib. Palo nesavo vreme akaja familija pomožingja te kerel pe sobranie ki portugalsko čhib. Ola pomožingje bute dženenge so selingje pe ki adaja phuv te oven e Jehovaskere sluge. I Sakiko vakerela: „Na sine amenge lokho te sikljova portugalsko, ama o bereketija sine but po bare taro trudo so dengjem le. But siem blagodarna e Jehovaske“. (Čitin Dela 10:34, 35.)

11, 12. a) Soske valjani tari ispravno pričina te urava i nevi ličnost? b) So ka pomožinel amen te ova ponizna?

¹¹ I glavno pričina soske valjani te urava i nevi ličnost tani te falina e Jehova, a na te falinen amen o javera. Na valjani te bistra kaj čak jekh sovršeno angeli ulo gordo hem grešingja. (Sporedin Ezekiel 28:17.) Amen siem nesovršena, adaleske tano popharo te izbegina i gordost. Ama, šaj te urava amen ki poniznost. So ka pomožinel amen ko akava?

¹² Jekh buti so ka pomožinel amen te ova ponizna tani te čitina i Biblija sekova dive hem te razmislina bašo adava so čitinaja (5. Moj. 17:18-20). Posebno valjani te razmislina bašo adava so sikavgja o Isus hem bašo leskoro šukar primer baši poniznost (Mat. 20:28). Ov sine doborom ponizno so thovgja ple apostolengere pre (Jovan 13:12-17). Javer buti so šaj te kera tani te molina e Jehova te del amen plo sveti duh. Leskoro sveti duh šaj te pomožinel amen te borina amen protiv o misle kaj siem pošukar taro javera (Gal. 6:3, 4; Fil. 2:3).

13. Save bereketija anela i poniznost?

 ¹³ Čitin Izreki 22:4. O Jehova taro ple sluge rodela te oven ponizna. I poniznost anela but bereketija. Ako siem ponizna, ko sobranie ka ovel mir hem jekhipe. Isto agjaar, o Jehova ka sikavel amenge plo šukaripe so na zaslužinaja le. O apostol Petar vakergja: „Sarine tumen, ponašinen tumen ponizno jekh jekhea, soske o Devel protivinela pe okolenge soj gorda, a okolenge soj ponizna sikavela šukaripe so na zaslužinena le“ (1. Pet. 5:5).

14. Koj tano najšukar primer bašo adava te na holjanel pe sigate hem baši strplivost?

¹⁴ Ko sveto avdive, keda nekoj na holjanela sigate hem tano strplivo, o javera mislinena kaj isi le slabo karakter. Ama, adava nane točno. Akala šuže osobine avena taro Jehova, i najmokjno ličnost ko univerzum. Ov tano najšukar primer bašo adava te na holjanel pe sigate hem baši strplivost (2. Pet. 3:9). Na primer, razmislin kobor strplivo odgovorinela sine o Jehova preku ple angelija e Avraameske hem e Loteske (1. Moj. 18:22-33; 19:18-21). Isto agjaar, razmislin kobor sine strplivo o Jehova e Izraelconcar so na sine leske poslušna poviše taro 1.500 berša (Ezek. 33:11).

15. Savo primer dengja amen o Isus adalea so na holjanela sine sigate hem sine strplivo?

¹⁵ O Isus da na holjanela sine sigate (Mat. 11:29). Ov but strplivo trpingja o greške ple učenikongere. Džikote kerela sine pli služba ki Phuv, but puti nepravedno vakerena sine lošna lafija baši leste hem krivinena le sine. Ama, ov sikavgja akala osobine sa dži ko plo meribe. Keda sine le bare dukha džikote visinela sine ko stubo, o Isus molingja ple Dade te prostinel adalenge so kovingje le. Ov vakergja: „Na džanena so kerena“ (Luka 23:34). Čak keda sine ko bare dukha, o Isus na holjangja hem sine strplivo. (Čitin 1. Petrovo 2:21-23.)

16. Sar šaj te na holjana sigate hem te ova strpliva?

¹⁶ O Pavle vakergja jekh način sar šaj te na holjana sigate hem te ova strpliva. Ov pišingja: „Trpinen tumen jekh jekhea hem celo vilea prostinen tumenge čak keda nekoj ka vredžinel tumen. Sar o Jehova spremno so prostingja tumenge, agjaar keren tumen da“ (Kol. 3:13). Te šaj prostinaja e javerenge, valjani te na holjana sigate hem te ova strpliva. Adava ka kerel te arakha o jekhipe ko sobranie.

17. Soske tano važno te na holjana sigate hem te ova strpliva?

¹⁷ O Jehova rodela amendar te na holjana sigate e javerenge hem te ova lencar strpliva. Akala osobine tane but važna ako mangaja te živina ko nevo sveto (Mat. 5:5; Jak. 1:21). Keda na holjanaja sigate hem siem strpliva, falinaja e Jehova hem pomožinaja o javera da te falinen le (Gal. 6:1; 2. Tim. 2:24, 25).

18. Sar tane povrzime o mangipe hem i nepristrasnost?

¹⁸ Sa o osobine so dikhlem len dži akana tane povrzime e mangipaja. Na primer, o učeniko Jakov valjangja te del sovet e phralenge adaleske so ponašinena pe sine e barvalencar pošukar nego e čorolencar. Ov vakergja kaj akava tano protiv e Devleskiri zapoved: „Mang tle pašutne sar so mangea tut“. Palo adava vakergja: „Ako sien pristrasna, kerena grevo“ (Jak. 2:8, 9). Ako mangaja e manušen, nane te ovel amen predrasude sprema nikaste bašo lengoro obrazovanie, rasa ili položba ko opštestvo. Na valjani te glumina kaj siem nepristrasna, nego iskreno te ova asavke hem adava te ovel delo tari amari ličnost.

19. Soske tano važno te ovel amen mangipe?

¹⁹ Isto agjaar, o mangipe tano „strplivo hem ljubezno“, hem „na falinela pe“ (1. Kor. 13:4). Valjani te ova strpliva, ljubezna hem ponizna te šaj ponadari da te vakera o šukar haberi e javerenge (Mat. 28:19). Akala osobine pomožinena amen te nakha šukar sa e phralencar hem phenjencar ko sobranie. Ako sarine sikavaja asavko mangipe, ko amaro sobranie ka ovel jekhipe hem ka falina e Jehova. O javera ka dikhen akava jekhipe hem ka mangen te aven ko čačipe. Adaleske, but šukar tano so i Biblija baši nevi ličnost ko krajo vakerela: „Osven sa akava, uraven tumen ko mangipe, soske ov sovršeno povrzinela tumen“ (Kol. 3:14).

20. a) Kola pučiba valjani te puča amen hem soske? b) Savi šuži idnina adžikerela amen?

²⁰ Sekoj amendar valjani te pučel pe: „Save promene valjani te kerav te šaj te huljavav hem nikogaš palem te na uravav i purani ličnost?“ Valjani te molina amen e Jehovaske hem te roda lestar te pomožinel amen. Valjani te da sa amendar te menina o pogrešna misle hem postapke te šaj te nasledina e Devleskoro carstvo (Gal. 5:19-21). Isto agjaar, valjani te puča amen: „Dali ponadari da meninava mo način sar razmislinava te šaj te radujnkerav e Jehova?“ (Ef. 4:23, 24). Amen siem nesovršena, adaleske valjani but te trudina amen te urava hem nikogaš te na huljava i nevi ličnost. Akava sekogaš valjani te kera le. Zamislin kobor šužo ka ovel o životo keda sekova manuš celosno ka uravel i nevi ličnost hem sovršeno ka sikavel o šuže osobine e Jehovaskere!