1, 2. a) So valjani sarine te sikljova hem soske? b) So ka dikha ki akaja statija?

SARINE valjani te sikljova sar te procenina o informacie so dobinaja len hem sar te koristina len te šaj te ava dži ko ispravna zaklučokija (Izr. 3:21-23; 8:4, 5). Ako na sikljovaja adava, o Satana hem leskoro sveto lokhe ka šaj te ruminen amaro razmisluvanje (Ef. 5:6; Kol. 2:8). Džangjola pe, te šaj te ava dži ko ispravno zaklučok, valjani te oven amen o točna informacie. Ko Izreki 18:13 pišinela: „Koj odgovorinela sigate angleder te šunel, adava tano leske glupost hem ladž“.

² Ki akaja statija ka dikha soske tano pharo te ava dži ko točna informacie hem dži ko ispravna zaklučokija. Isto agjaar ka dikha nesave bibliska načelija hem primerija kola so ka pomožinen amenge te sikljova sar te procenina o informacie.

3. Soske valjani te primenina o biblisko načelo taro Izreki 14:15? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

³ Avdive, dobinaja informacie tari sekoja strana —  preku Internet, televizija hem javera mediumija. Šaj isto agjaar dobinaja but porake taro amare amala. Ponekogaš šaj mislinaja kaj nane krajo sa akale informacienge. Adaleske valjani te pazina. Šaj amare amalen isi len šukar namere, ama isi manuša kola so namerno širinena hovavne informacie ili prevrtinena o bukja. Kola bibliska načelija šaj te pomožinen amenge te procenina adava so šunaja? Ko Izreki 14:15 vakerela: „O naivno manuš verujnela ko sekova lafi, a o pametno pazinela ko sekova plo čekori“.

4. Sar šaj o lafija taro Filipjanite 4:8, 9 te pomožinen amenge te birina so čitinaja, hem soske tano but važno te oven amen točna informacie? (Dikh hem i ramka „ Kote šaj te arakha točna informacie“.)

⁴ Te šaj te ana šukar odluke, valjani amenge informacie kolende so šaj te verujna. Adaleske, valjani but te pazina keda birinaja so ka čitina. (Čitin Filipjanite 4:8, 9.) Na valjani te našava amaro vreme agjaar so ka čitina haberija ko sumliva internet-stranice ili porake kolende so isi informacie so nane potvrdime. Posebno tano važno te na phrava internet-stranice kote so o otpadnikija širinena ple idee. Ola mangena te keren poslabo i vera e Devleskere slugengiri hem te prevrtinen o čačipe. O sumliva informacie ingarena dži ko pogrešna odluke. Nikogaš ma mislin kaj nane te vlijajnen upri tute o hovavne informacie! (1. Tim. 6:20, 21).

5. Kola hovavne informacie šungje o Izraelcija, hem sar ola vlijajngje upri lende?

⁵ O hovavne informacie šaj te anen dži ko strašna posledice. Ko e Mojsejeskoro vreme, dešuduj Izraelcija gele te dikhen savi tani i Vetimi phuv. Keda irangje pe, deš lendar vakergje negativna bukja (4. Moj. 13:25-33). Ola bajrargje o bukja hem adaleske e Jehovaskoro narodo darandilo hem obeshrabringja pe (4. Moj. 14:1-4). Soske o narodo reagiringja agjaar? Šaj mislingje kaj o informacie tane točna soske deš taro adala dešuduj Izraelcija vakergje ista bukja. Adaleske ola na mangle te verujnen ko šukar bukja baši Vetimi phuv so vakergje o javera duj džene (4. Moj. 14:6-10). Ola na prifatingje o točna informacie hem na sikavgje doverba ko Jehova, nego verujngje ko negativna informacie. Agjaar sikavgje kaj nane mudra!

6. Soske na valjani te ova iznenadime ako šunaja bašo e Jehovaskoro narodo informacie so ka šokirinen amen?

⁶ Valjani posebno te pazina keda šunaja bilo save informacie bašo e Jehovaskoro narodo. Ma bistre kaj amaro dušmani o Satana tano „okova so vakerela hovajba protiv amare phralja“ (Otk. 12:10). O Isus predupredingja amen kaj o dušmanja ka vakeren razna  hovavne lošna bukja protiv amende (Mat. 5:11). Ako seriozno haljovaja akava predupreduvanje nane te ova šokirime keda ka šuna čudna informacie bašo e Jehovaskoro narodo.

7. So valjani te puča amen angleder te bičhala nesavo haberi ili iskustvo?

⁷ Dali mangea te bičhale porake tle amalenge? Keda ka šune nesavo interesno haberi ili iskustvo, dali osetinea tut sar reporteri kova so mangela odma te vakerel adava? Angleder te bičhale nešto, puč tut: „Dali sium sigurno kaj akava tano čače? Dali čače džanava sa o faktija?“ Ako na sian sigurno, tegani šaj te širine hovajba. Adaleske, ako na džanea dali nesavo haberi tano točno, ma bičhal le, nego brišin le!

8. So kergje nesave dušmanja ko nesave phuvja hem sar šaj bizo te ova svesna te pomožina lenge ko adava?

⁸ Isi panda jekh pričina soske tano opasno te bičhala porake bizo angleder te razmislina. Ko nesave phuvja amare aktivnostija tane ograničime, ili čak zabranime. Amare dušmanja ko akala phuvja šaj namerno te širinen hovajba baši amende te šaj te daraven amen ili te čhiven amen te sumnina amen jekh jekheste. Baš akava slučingja pe ko purano Sovetsko Sojuz. I tajno policija, pendžardi sar KGB, širingja hovajbe kaj nesave phralja so predvodinena sine izdajngje e Jehovaskere narodo. * (Dikh i fusnota.) Žalno tano adava so but phralja verujngje ko akala hovajbe hem adaleske cidingje pe tari e Jehovaskiri organizacija. But džene lendar palo adava irangje pe, ama nesave nikogaš na kergje adava. Ola mukhle o hovavne informacie te uništinen lengiri vera (1. Tim. 1:19). Sar šaj te čhinava te na slučinel pe amenge nešto asavko? Ma širin  informacie soj negativna ili so nane potvrdime. Ma verujn ko sa so šunea. Namesto adava, ov sigurno kaj isi tut točna informacie.

9. So javer šaj te kerel te ovel amenge pharo te ava dži ko točna informacie?

⁹ Ponekogaš ka šuna informacija koja so samo ekvaš tani točno, ili palem nane la sa o faktija. Akava da šaj te kerel te ovel amenge pharo te ava dži ko točno zaklučok. Našti te verujnel pe ki informacija koja so samo ekvaš tani točno. So šaj te kera te na hovavgjova taro asavke informacie? (Ef. 4:14).

10. Soske nesave Izraelcija haričkaske ka borinen pe sine protiv ple phralja, hem so pomožingja lenge te na keren adava?

¹⁰ Šaj te sikljova taro adava so slučingja pe e Izraelconge so živinena sine ki zapadno strana tari reka Jordan ko vreme e Isus Navineskoro (Is. Nav. 22:9-34). Ola šungje kaj o Izraelcija tari istočno strana tari reka Jordan kergje baro žrtveniko uzi reka. Iako akava sine čače, o Izraelcija tari zapadno strana tari reka na džanena sine celosno i situacija. Ola mislingje kaj lengere phralja tari istočno strana buningje pe protiv o Jehova hem adaleske khedingje pe te džan te borinen pe protiv lende. (Čitin Isus Navin 22:9-12.) Ama angleder te džan, bičhalgje nesave manušen te šaj te ispitinen i situacija. So doznajngje akala manuša? O Izraelcija tari istočno strana na kergje o žrtveniko te den žrtve e hovavne devlenge, nego sar dokaz kaj ola da služinena e Jehovaske. Sigurno o Izraelcija sine but bahtale so odvojngje vreme te ispitinen i situacija angleder te džan te borinen pe protiv ple phralja.

11. a) Savi nepravda doživingja o Mefivostej? b) So valjani sine te kerel o David te šaj te na slučinel pe akaja nepravda?

¹¹ Ponekogaš šaj te slučinel pe amen lično te ova povredime keda nekoj ka vakerel baši amende bukja kola so samo ekvaš tane točna. Akava slučingja pe e Mefivostejeske. O cari o David darežlivo dengja le celo phuv so pripadinela sine leskere paposke e Sauleske (2. Sam. 9:6, 7). Ama palo nesavo vreme, o David šungja nesave lošna bukja bašo Mefivostej. Bizo te ispitinel dali adava tano čače, ov lelja lestar celo imot (2. Sam. 16:1-4). Keda palo nesavo vreme kergja lea lafi, o David halilo kaj kergja greška hem irangja leske delo taro imot (2. Sam. 19:24-29). Te odvojnel peske sine vreme o David te proverinel sa o informacie namesto sigate te verujnel ko informacie so na sine celosno točna, o Mefivostej nane te doživinel sine adaja nepravda.

12, 13. a) So kergja o Isus keda o javera vakergje hovajba baši leste? b) So šaj te kera ako nekoj vakerela hovajba baši amende?

¹² So šaj te kere ako nekoj širinela hovajba baši tute? Akava slučingja pe e Isuseske hem e Jovan Krstiteleske. (Čitin Matej 11:18, 19.) So kergja o Isus? Ov na trošingja plo vreme hem sila te dokažinel e manušenge kaj adala bukja nane čače. Namesto adava, ov ohrabringja len te ispitinen o dokazija. Ov mangela sine o manuša te koncentririnen pe ko adava so kerela hem so sikavela. Adaleske vakergja: „I mudrost dikhela pe taro lakere postapke“ (Mat. 11:19).

¹³ Šaj te sikljova važno pouka taro adava so vakergja o Isus. Ponekogaš nekoj šaj nepravedno te kritikujnel amen hem šaj siem sekirime kaj akava  ka ruminel amaro ugled. Ama, o način sar živinaja šaj te sikavel e javerenge save siem čače. Taro primer e Isuseskoro sikljovaja kaj adava so ka ponašina amen šukar šaj te sikavel kaj o hovavne bukja soj vakerde baši amende nane točna.

14, 15. Soske na valjani te ovel amen previše doverba ko adava sar amen proceninaja o bukja?

¹⁴ Dikhlem kaj tano pharo te avel pe dži ko informacie kolende so šaj te verujnel pe. Javer problemi tano amari nesovršenost. Ako beršencar služinaja e Jehovaske, šaj ulem mudra hem isi amen sposobnost haljojbaske. O javera šaj poštujnena amen soske džanaja šukar te procenina o bukja. Dali šaj akava te kerel amenge problemi?

¹⁵ Oja. Šaj te počminel te ovel amen previše doverba ko adava sar amen proceninaja o bukja hem te mukha amare čuvstvija hem stavija te kontrolirinen amaro razmisluvanje. Šaj te počmina te mislina kaj haljovaja nesavi situacija iako na džanaja sa o faktija. Akava tano but opasno! I Biblija jasno predupredinela te na ovel amen previše doverba ko adava sar amen proceninaja o bukja (Izr. 3:5, 6; 28:26).

16. So slučingja pe ki akaja zamislimi situacija hem so mislingja o Dejani?

¹⁶ Zamislin tuke akaja situacija: O Dejani, jekh iskusno starešina, džala ko restorani hem adari dikhela e Roberte, javer starešina taro isto sobranie, jekhe džuvljaja so nane leskiri romni. O Dejani dikhela kaj ola uživinena džikote kerena lafi, asana hem čak gušinena pe. Ov tano but sekirimo hem mislinela peske: „Dali o Roberti  hem leskiri romni ka razvedinen pe? So ka ovel lengere čhavencar?“ O Dejani više dikhlja asavke situacie angleder. Sar ka osetine tut sine ako sian ko than e Dejaneskoro?

17. So doznajngja o Dejani pokasno hem so šaj amen te sikljova taro akava primer?

¹⁷ Ama, adžiker hari. Iako o Dejani pretpostavinela kaj o Roberti nane verno ple romnjake, dali džanela sa o faktija? Pokasno adaja rat, o Dejani javinela pe e Roberteske hem doznajnela kaj i džuvli ko restorani tani leskiri phen koja so ali taro stranstvo. O Roberti hem leskiri phen but berša na dikhle pe. Adaleske so oj ačhili samo nekobor saatija, o Roberti šaj sine te dikhel pe laja samo kratko ko restorani. Leskiri romni našti sine te avel. O Dejani sine bahtalo so na vakergja nikaske so mislingja. So sikljovaja taro akava? Bizi razlika kobor berša služinaja e Jehovaske, ponadari da valjani te džana sa o faktija te šaj te ava dži ko ispravno zaklučok.

18. So šaj te slučinel pe ako na nakhaja šukar nesave phralea?

¹⁸ Ponekogaš isto agjaar šaj te ovel pharo te ava dži ko ispravno zaklučok baši nesavi situacija ako ki late tano vklučimo nesavo phral kolea so na nakhaja baš najšukar. Ako celo vreme mislinaja bašo adava kobor siem različna adale phralea, šaj te počmina te sumnina amen ki leste. Adaleske, keda ka šuna nešto negativno bašo adava phral, šaj ka manga te verujna ko adava, čak keda nane amen nisave dokazija kaj adava tano točno. So sikljovaja taro akava? Ako mukhaja ki amende te bajroven negativna čuvstvija sprema amare phralja, šaj te ana pogrešna zaklučokija kolenge so nane amen točna informacie (1. Tim. 6:4, 5). Adaleske, na valjani te mukha o lošna čuvstvija, sar soj i ljubomora, te mukhen korenija ko amare vile. Nikogaš ma te bistre kaj o Jehova adžikerela amendar te manga amare phralen hem spremno te prostina lenge. (Čitin Kološanite 3:12-14.)

19, 20. a) Kola bibliska načelija ka pomožinen amenge ispravno te procenina o informacie? b) Bašo so ka kera lafi ki javer statija?

¹⁹ Avdive nane lokho te avel pe dži ko informacie kolende so šaj te verujnel pe hem ispravno te proceninen pe. But taro informacie avdive nane celosna ili samo ekvaš tane točna. Isto agjaar, amari nesovršenost kerela te ovel amenge popharo. So šaj te pomožinel amenge te ava dži ko točna informacie hem ispravno te procenina len? O bibliska načelija. Na primer, jekh načelo sikavela kaj nane mudro te ana zaklučokija angleder te džana sa o faktija (Izreki 18:13). A javer pottikninela amen te na verujna sigate ko sekova lafi (Izreki 14:15). Hem bizi razlika kobor vreme služinaja e Jehovaske na valjani te ovel amen previše doverba ko adava sar amen proceninaja o bukja (Izreki 3:5, 6). O bibliska načelija ka zaštitinen amen ako rodaja informacie kolende so šaj te verujnel pe hem ako koristinaja len te ava dži ko ispravna zaklučokija hem mudra odluke.

²⁰ Ama, isi panda jekh stapica. Sar manuša, amen sigate sudinaja sprema adava so dikhaja. Ki javer statija ka kera lafi bašo nesave podračja kote so šaj te kera akaja greška hem ka sikljova sar te izbegina adava.